VSL sodba I Cp 3162/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano odločbo sta razveljavljena sklepa tožene stranke z dne 13.3.2011 in sklepa tožene stranke z dne 26.7.2011, s katerima sta zavrnjeni prošnji tožnikov za sprejem v članstvo tožene stranke (1. točka izreka). Toženi stranki je naložena obveznost, da tožnika v roku 15. dni sprejme v svoje članstvo, ker bo sprejetje sicer nadomestila sodba, in ju za naprej šteje in obravnava kot svoja člana (2. točka izreka). Glede stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 1.857,90 EUR (3. točka izreka).

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da se zahtevka obeh tožnikov zavrneta, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da bi sodišče odločitev moralo opreti na Pravila, ki jih je tožena stranka sprejela 25.3.2012. To utemeljuje s trditvijo, da odločitev učinkuje za naprej (od odločitve prvostopenjskega sodišča dalje). Opozarja, da je toženi stranki naložena obveznost, da tožnika sprejme v članstvo in obravnava kot člana. Za izvršitev sodbe mora tožena stranka sprejeti odločitev o sprejemu v članstvo na podlagi veljavnih pravil, saj bi v nasprotnem primeru ravnala diskriminatorno napram drugim kandidatom, ki so prošnje vložili po 25.3.2012. Z uporabo starih, sedaj neveljavnih pravil, sprejetih dne 23.5.2004, bi tožena strank nedopustno posegla v ustavno pravico do svobode združevanja drugih kandidatov. Meni, da bi za nazaj učinkovala smo odprava sklepov. Ker sta tožnika zahtevala razveljavitev sklepov z učinki za naprej, bi moral biti upoštevan sedaj veljaven temeljni akt tožene stranke, ki podrobneje predpisuje pogoje za članstvo. Navaja, da toženca ne izpolnjujeta pogojev za članstvo, ki jih v 6. členu predpisujejo Pravila tožene stranke z dne 25.3.2012, saj sta oba pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje po drugem in prvem odstavku 133. čl. Kazenskega zakonika.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da je treba uporabiti predpise, ki so veljali na dan, ko sta tožnika oddala prošnjo za sprejem v članstvo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Temeljna ustavna pravica vsakogar je svobodno združevanje z drugimi (42. čl. Ustave RS). Z zakonom o društvih (v nadaljevanju ZDru-1; Ur. list RS št. 61/2006 s spremembami) in Zakonom o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1; Ur. list RS št. 16/2004 s spremembami) je predpisan način uresničevanja te pravice. S 1. odstavkom 65. čl. ZDLov-1 je določeno, da član lovske družine lahko postane tisti, katerega interes je povezan z divjadjo in lovstvom ter ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; omejevanje članstva veže na velikost lovišča ter omejitev pogojuje z določenostjo v temeljnem aktu lovske družine. Tudi 2. odstavek 2. čl. ZDru-1 se glede pogojev za vključitev v društvo sklicuje na temeljni akt društva. Ta temeljni akt društva so Pravila Lovske družine Š., sprejeta na občnem zboru dne 23.5.2004 (v nadaljevanju Pravila tožene stranke; dokaz B3). Ta akt tožene stranke kot pogoj za članstvo določa slovensko državljanstvo in stalno bivališče v Republiki Sloveniji, sklicuje pa se tudi na izpolnjevanje pogojev po zakonih, ki urejajo lovstvo in nošenje orožja; formalni pogoj za včlanitev je vložitev pismene prošnje, v kateri so navedeni podatki, iz katerih je razvidno izpolnjevanje pogojev za sprejem; o sprejemu v članstvo odloči občni zbor (6. in 7. člen Pravil tožene stranke). Tožena stranka je torej med svoje člane dolžna sprejeti vsakogar, ki to želi in izpolnjuje z njenimi pravili določene pogoje za sprejem ter izpolni formalni pogoj – vloži pismeno prošnjo za sprejem v članstvo. Poseben formalni postopek za sprejem v članstvo ni predpisan.

6Tožnika sta prošnji vložila in s tem izrazila interes za članstvo. Tožena stranka ne zatrjuje, da ne bi izpolnjevala katerega od pogojev, s katerimi njena pravila omejujejo oz. determinirajo članstvo. Niti iz trditev niti iz listin ni razvidno, zakaj je njuno prošnjo na občnem zboru dne 13.3.2011 zavrnila. V pritožbenem postopku in v tem pravdnem postopku pa je tožena stranka pojasnila, da je bila prošnja zavrnjena zaradi neizpolnjenosti formalnih pogojev v postopku včlanjevanja – neizkazanosti slovenskega državljanstva in bivališča tožnikov v Republiki Sloveniji. Če tožena stranka iz prošnje ni mogla razbrati, ali tožnika izpolnjujeta pogoje za članstvo, bi ju morala pozvati, da podatke posredujeta. Z izpodbijano sodbo je ugotovljeno, da tega ni storila.

7Ker 6. in 7. čl. Pravil tožene stranke razen vložitve prošnje ne predvidevata drugih formalnosti pri včlanjevanju, to formalnost pa sta tožnika izpolnila, jima tožena stranka članstvo neutemeljeno odreka. Ustavno zagotovljene pravice do združevanja ni mogoče omejevati s neizkazanostjo formalnih pogojev za članstvo, če ni nedvoumno izkazano, da je prosilec z dolžnostjo posredovanja teh podatkov seznanjen. Pogoj za zavrnitev vstopa v članstvo torej je, da je bil prosilec pozvan, da podatke o izpolnjevanju pogojev posreduje. Ker tožena stranka ne zatrjuje in ne dokazuje, da bi toženca pozvala, da podatke posredujeta, s formalnimi pomanjkljivostmi njunih prošenj sprejema v članstvo ni mogoče zavračati. Ob ugotovitvi sodišča, da sta tožnika slovenska državljana in imata stalno bivališče v RS, čemur pritožnik ne oporeka, je pravilna tudi odločitev, da je tožena stranka tožnika dolžna sprejeti v svoje članstvo in obravnavati kot člana.

8Tožnika sta interes za sprejem izrazila z vloženima prošnjama z dne 1.10.2010. Civilnopravno razmerje med strankama je nastalo z odločitvijo tožene stranke z dne 13.3.2011, ko so veljala enaka pravila kot ob vložitvi prošnje za sprejem. Na medsebojne pravice in obveznosti ter pravne posledice, predpisane v teh pravilih, sta udeleženca ob vstopanju v razmerje računala in jih upoštevala, zato je pri presoji (ne)izpolnitve njunih pravic in obveznosti treba uporabiti ta pravila. Spreminjanje pogojev zaradi potreb sprejema določene osebe bi pomenilo zlorabo pravice. Pritožbenemu razlogovanju, ki uporabo v teku tega sodnega postopka sprejetih pravil utemeljuje z bodočimi učinki sodne odločitve, ni mogoče slediti. Rezultati vsake odločitve se izražajo v bodočnosti, vsebina odločitve pa mora biti taka, na kakršno sta stranki ob vstopu v razmerje lahko računali in jo pričakovali. Zgolj taka interpretacija je skladna z ustavnim načelom pravne države (2. čl. Ustave RS).

9Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).