VSL sklep I Cpg 4/2013

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo s tožbenima zahtevkoma na:

- razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila v razmerju med tožečo in toženo stranko, s katerim je tožeča stranka dovolila, da se na nepremičninah, natančno razvidnih iz izreka izpodbijanega sklepa, vknjiži skupna maksimalna hipoteka do najvišjega zneska 400.000,00 EUR z rokom vračila 15. 12. 2011 v korist tožene stranke;

- vknjižbo izbrisa skupne maksimalne hipoteke do najvišjega zneska 400.000,00 EUR z rokom vračila 15. 12. 2011 v korist tožene stranke pri nepremičninah, natančno razvidnih iz izreka izpodbijanega sklepa.

2Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je pridobitev zavarovanja v obliki zemljiškoknjižnih dovolil, ki omogočajo vpis skupne maksimalne hipoteke, dejanje, s katerim se pridobi ugodnejše pogoje za poplačilo (prim. drugo alinejo 1. točke prvega odstavka 271. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Ugotovilo pa je, da je bila upniku N. d.d. priznana ločitvena pravica na istih nepremičninah kot toženi stranki, s prvim vrstnim redom na vpisanih hipotekah za skupni znesek, ki več kot še enkrat presega v stečajnem postopku ocenjeno vrednost teh nepremičnin. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je presodilo, da se z izpodbitjem pravnega posla vpisa skupne hipoteke v korist tožene stranke ter izbrisom te hipoteke položaj navadnih upnikov tožeče stranke oziroma obseg stečajne mase za poplačilo upnikov ne more prav nič izboljšati, tožena stranka pa iz objektivnih razlogov ne more imeti boljše možnosti za poplačilo od navadnih upnikov. Zato je zaključilo, da tožeča stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika in tožbo zavrglo (prim. prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6Pri tožbi je treba ločiti med njeno dopustnostjo (presoja procesnih predpostavk) in njeno utemeljenostjo (ali tožniku pripada pravica, katere zaščito zahteva v pravdi). Če sodišče ugotovi, da procesne predpostavke niso izpolnjene, tožbo zavrže, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo vsebinske utemeljenosti, kot je to storilo v obravnavani zadevi. Ena izmed procesnih predpostavk za dopustnost tožbe je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravna korist za vložitev tožbe. Pravni interes je podan, če tožnik zatrjuje, da bo njegova pravica kršena ali ogrožena in če izkaže za verjetno, da mu bo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno, zagotovljena pravna korist, ki je brez sodbe sodišča ne bi mogel ustvariti(1). Sam ekonomski interes za presojo dopustnosti tožbe ni relevanten.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravni interes v obravnavani zadevi podan že z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice (prim. drugi odstavek 181. člena ZPP v zvezi s 308. členom ZFPPIPP ter sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 64/1994 z dne 10. 3. 1995). Presoja vprašanja, ali se bo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku položaj navadnih upnikov tožeče stranke oziroma obseg stečajne mase za poplačilo upnikov dejansko izboljšal, pa je stvar vsebinskega obravnavanja tožbenega zahtevka in njegove utemeljenosti v okviru presoje objektivnega elementa izpodbojnosti, ne pa vprašanje pravnega interesa za dopustnost tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj.

8Iz opisanega izhaja, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da pravni interes za tožbo ni podan. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo moralo sodišče prve stopnje tožbo meritorno obravnavati ter presoditi, ali so podani pogoji za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika.

--------------------------------------

(1) Prim. Galič: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 142 in 143. Pravni interes se pri oblikovalnih tožbah domneva; že iz vsebine tožbenega zahtevka namreč izhaja, da stranka zahtevanega oblikovalnega upravičenja ne more uveljaviti drugače kot s tovrstno tožbo, s katero sodišče preoblikuje pravno razmerje.