VSL sklep Cst 46/2013

Pritožba se delno zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

V preostalem delu se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog za začetek postopka (I. točka izreka). Obenem je še odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa brezplačna pravna pomoč v obliki plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, dodeljena na podlagi odločbe tega sodišča Bpp 403/2012 z dne 8.6.2012 vrne v proračun (II. točka izreka).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik in smiselno predlagal spremembo sklepa v njegovo korist.

3Pritožba zoper I. točko izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena, pritožba zoper II. točko izreka tega sklepa pa je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ker je ocenilo, da ni mogoče doseči namena postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Tudi dolžnikov pravni položaj se po oceni prvostopnega sodišča z vodenjem stečajnega postopka ne bi v ničemer spremenil, saj bi se le-ta (enako kot v predhodnem postopku) zaradi neobstoja dolžnikovega premoženja končal brez razdelitve upnikom in glede na določbo drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP brez (vsaj delnega) prenehanja njihovih terjatev. Na podlagi navedenega je prvostopno sodišče presodilo, da dolžnik nima pravnega interesa za vložitev (novega) predloga za začetek postopka osebnega stečaja (pravni interes bi bil podan le v primeru, če bi z izvedbo postopka dolžnik lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega), zato je njegov predlog zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5Iz pritožbenih navedb je mogoče razbrati, da dolžnik pričakuje zaposlitev (dogovoril naj bi se za opravljanje servisne storitve za traktorje kot samostojni podjetnik). Poleg tega ima namen predlagati odpust obveznosti. Glede dogovora o zaposlitvi pritožnik ni predložil dokazov: dokazilo o evidenci brezposelnih oseb ne zadostuje, drugih dokazov v zvezi z opravljanjem servisnih storitev pa pritožbi ni priložil. Navedbe o odpustu obveznosti so nedovoljena pritožbena novota, saj pritožnik ni pojasnil, zakaj ni teh navedb podal pravočasno (337. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če sodišče prav razume nejasne navedbe, da predloga za odpust obveznosti ni vložil, ker se sploh ni uspel srečati z upraviteljico, je dolžnika treba opozoriti na določilo 383.a člena ZFPPIPP. Le-ta določa, da lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu. Na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja sodišče: 1) pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti ter 2) sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena tega zakona in predlog za odpust obveznosti (prim. prvi in drugi odstavek cit. člena).

6Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je opredeljen v 282. členu ZFPPIPP, to je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP), torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 282. člena v zvezi s 409. členom ZFPPIP, prim. VSL sklep Cst 289/2011). Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega, kar pa bi mu lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Ker pa predloga za odpust obveznosti dolžnik ni vložil pravočasno, je razpravljanje o njem v tem postopku brezpredmetno. Prav tako pritožnik ni uspel izpodbiti zaključka prvostopnega sodišča, da niti delnega poplačila upnikov ni mogoče pričakovati.

7Utemeljena pa je pritožba v delu glede brezplačne pravne pomoči, in sicer da se po pravnomočnosti sklepa brezplačna pravna pomoč v obliki predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, dodeljena na podlagi odločbe prvostopnega sodišča BPP 403/2012 z dne 8.6.2012 vrne v proračun. Iz sklepa Bpp 403/2012 je razvidno, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakazan na račun Okrožnega sodišča v Kranju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilcem. Ker do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni prišlo, je sklep o vrnitvi predujma v proračun brezpredmeten.

8Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga o začetku stečajnega postopka zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Glede vrnitve brezplačne pravne pomoči v proračun pa je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIP).