VSL sklep II Cp 1570/2013

Pritožba se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi razlogov smotrnosti na podlagi prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) združilo v enotno obravnavo pravdni zadevi pod opr. št. P 110/2011 in P 38/2013. Odločilo je, da se bosta naprej vodili pod opr. št. P 110/2011.

Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Navaja, da odločitve o združitvi pravd ne sprejema, ker bi se postopek P 110/2011 neupravičeno in nesorazmerno podaljšal, v postopku P 38/2012 bi ji bila onemogočena pravica do pridobitve dokaznega gradiva, in ker ima slabe izkušnje iz drugega postopka. Sodišče je imelo dovolj časa, da bi končalo pravdni postopek P 110/2011. Zahteva, da se konča samostojno. V sklepu je napačno zapisana vrednost spora. Ugovarja še vročitvi. V kuverti z izpodbijanim sklepom je bil tudi sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3/2013, kar na vročilnici ni bilo označeno. Na napako bo opozorila Ministrstvo za pravosodje z nadzorstveno pritožbo.

Pritožba ni dovoljena.

Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva. Sprejme ga sodnik, če to narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in koncentracije glavne obravnave (8. točka prvega odstavka 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 300. člena ZPP). Nanaša se na vodenje postopka. Zato je v rokah sodišča in ne pravdnih strank. To pomeni, da sodnik pri izdaji sklepa ni vezan na predloge strank. V nadaljnjem teku postopka ga lahko spremeni tudi sam, če to narekujejo procesni razlogi.

Zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, kakršen je obravnavani sklep, po izrecnem določilu tretjega odstavka 270. člena ZPP ni pritožbe. Zoper sklep o združitvi postopkov, sprejet v nadaljnjih fazah postopka, pa ni posebne pritožbe (četrti odstavek 298. člena ZPP), kar pomeni, da se izpodbijajo lahko šele s pravnim sredstvom proti končni odločbi.

Ker zoper izpodbijani sklep ni pritožbe, je obravnavana pritožba pritožnice nedovoljena. To je narekovalo njeno zavrženje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP). Vsebinska obravnava pritožbe in odgovori na pritožbene navedbe zato niso bili potrebni.