VSK sklep Cpg 320/2012

Pritožba odvetnika G.Z. se zavrže.

Odvetnik G.Z. je dne 20.11.2012 vložil pritožbo zoper sklep, s katerim je prvostopno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1, z dne 10.4.2012, tudi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa in je tožbo zavrglo, ker se je postavilo na stališče, da navkljub pozivu sodišča tožeča stranka ni predložila popolnega pooblastila za vložitev tožbe.

Pritožnik je izpodbijanemu sklepu očital, da je nezakonit, ker naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Nadalje je navedel, da je tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi v skladu s pozivom prvostopnega sodišča predložila pooblastilo svojemu pooblaščencu za zastopanje, katerega je podpisal pravni svetovalec tožeče stranke B.K. Sodišče pa je zmotno zaključilo, da slednji ni oseba, ki bi bila pooblaščena za zastopanje tožeče stranke. Za pravno osebo, ki je gospodarska družba, lahko pooblastilo podpiše zakoniti zastopnik oz. od njega pooblaščena oseba. Zakoniti zastopnik tožeče stranke je v konkretnem primeru z generalnim pooblastilom pooblastil B.K., to je podpisnika spornega pooblastila, da v imenu tožeče stranke daje pooblastilo odvetnikom oz. odvetniškim družbam za pravno pomoč ter za zastopanje družbe po predpisih o odvetništvu. Slednjega je pritožnik tudi priložil k pritožbi.

Pritožba se zavrže.

Tožeča stranka je pravna oseba, ki v smislu 78. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nima pravdne sposobnost, zato jo v pravdnem postopku zastopa njen zakoniti zastopnik. Pri tožeči stranki, ki je družba z omejeno odgovornostjo, je to njen poslovodja oz. direktor (515. člen Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1). Ta zastopnik lahko opravlja za to pravno osebo vsa dejanja, ki spadajo v njeno pravno sposobnost (drugi odstavek 32. člena ZGD-1), v pravdi pa ima enak položaj, kot ga ima pravdno (procesno) sposobna stranka (79. člen ZPP). V okviru te sposobnosti je tudi sposobnost podeliti pooblastilo za zastopanje gospodarske družbe v pravdi.

Pri tem, koga lahko zakoniti zastopnik pooblasti za zastopanje v pravdnem postopku, pa je omejen z postopkovnimi pravili, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v postopkih pred različnimi sodišči in na različnih sodnih stopnjah. Postopek iz predmetne zadeve teče pred okrožnim sodiščem, zato bi lahko bil pooblaščenec v tem postopku le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Samo takšen pooblaščenec, na katerega je s podelitvijo pooblastila bila pravnoveljavno prenesena pravica opravljati v pravdi procesna dejanja, lahko (po načelu, da lahko vsak prenese na drugega le pravice, ki jih sam tudi ima) prenese pooblastilo tudi naprej.

Kot izhaja iz pooblastila, ki ga je odvetnik G.Z. vložil v spis ob vložitvi predmetne pritožbe, je direktor tožeče stranke pooblastil pri tožeči stranki zaposlenega delavca (na nalogah pravnega svetovalca) B.K., da daje pooblastila odvetnikom oz. odvetniškim družbam, med drugim tudi za zastopanje v gospodarskih postopkih (l. štev. 53). Na podlagi tega, kot izhaja tudi iz pritožbenih navedb, pa je slednji pooblastil v predmetni pravdi za zastopanje odv. G.Z. (priloga A1). Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi B.K. izpolnjeval zgoraj navedene pogoje za zastopanje tožeče stranke v konkretni gospodarsko pravdni zadevi, saj ni izkazano, da ima opravljen pravniški državni izpit, tudi ni mogel naprej, to je na odv. G.Z., pravnoveljavno prenesti pooblastila.

Pooblastilo, na katerega se ob vložitvi obravnavane pritožbe sklicuje odv. Z., torej ni pravilno pooblastilo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP pritožbo odvetnika G.Z. zavrglo.