VSRS Sklep X Ips 481/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglasila je tudi stroške postopka.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper sklep Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, št. 4613-6/2010/18/0230-01 z dne 13. 5. 2011, v zvezi s sklepom in odločbo tožene stranke, št. 4613-278/2010/19 z dne 4. 7. 2011. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijanim sklepom postopek v tam navedenih zadevah (v katerih je zavrgel revidentkin predlog za odlog izvršbe odločb z dne 17. 3. 2010, s katerimi je bila ponudnikom storitev informacijske družbe naložena omejitev dostopa do revidentkine spletne strani) združil v en pritožbeni postopek, ki se vodi v zadevi, št. 4613-6/2010 (1. točka izreka sklepa) in zavrgel pritožbo (2. točka izreka sklepa), ker revidentka ni zavezanec ali upravičenec in ker v navedenih postopkih sklep o dovolitvi izvršbe ni bil izdan. Tožena stranka je s sklepom pritožbene postopke v tam navedenih zadevah združila v en pritožbeni postopek, ki se vodi v tam navedeni zadevi, z odločbo pa je pritožbo tožeče stranke zoper sklep prvostopenjskega organa z dne 13. 5. 2011 zavrnila (I. točka izreka odločbe) in odločila, da stroški postopka niso nastali (II. točka izreka odločbe).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer vprašanju pravice udeležbe v postopku, zatrjuje pa tudi, da odločba (sodba) sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev. V zvezi s tem pa navaja, da „izpodbijana odločba tudi odstopa od dosedanje sodne prakse upravnih organov in sodišča prve stopnje v vseh primerih uporabe 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (izvršba po drugi osebi; v nadaljevanju ZUP), razen ko gre za igralništvo, pa tudi od vse strokovne literature s tega področja in nobena odločba (razen ene v prav tako igralniških primerih) ne sledi takšni logiki“.

9Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka pomembnega pravnega vprašanja, od katerega bi bila odvisna odločitev v zadevi, ni izpostavila. V obravnavani zadevi gre po vsebini zadeve za presojo zakonitosti odločitve o predlogu revidentke za odlog izvršbe po določbi tretjega odstavka 293. člena ZUP in ne za presojo vprašanja priznanja položaja stranskega intervenienta revidentki (o čemer je Vrhovno sodišče že večkrat odločalo in ji položaja ni priznalo). Določba tretjega odstavka 293. člena ZUP, ki določa, da se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda, je po presoji Vrhovnega sodišča jasna in ne potrebuje dodatne razlage. Prav tako v obravnavani zadevi po vsebini zadeve ne gre za vprašanje izvršbe po drugih osebah po določbi prvega odstavka 297. člena ZUP, v zvezi s čimer revidentka zatrjuje odstop oziroma neenotnost sodne prakse in prilaga odločbo Ustavnega sodišča ter odločbe Vrhovnega sodišča in sodišča prve stopnje.

10Izpostavljeno vprašanje tako ne more biti pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker revidentka ni izpostavila pomembnega pravnega vprašanja na način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa, tudi ni mogoče presojati zatrjevanega odstopa od sodne prakse (oziroma neenotnosti sodne prakse). Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotno sodne prakse prvostopenjskega sodišča mora revident izkazati glede vprašanja, ki je pomembno za odločitev v zadevi, takega vprašanja pa revidentka niti ni izpostavila.

11Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

12Revidentka zatrjuje, da ima blokada spletne strani zanjo zelo hude posledice, saj je družba, ki se ukvarja s prirejanjem interaktivnih zabavnih vsebin izključno preko svoje spletne strani. Zaradi blokade ji je onemogočeno opravljanje dejavnosti, zato ji nastaja velikanska škoda, ki jo tudi uveljavlja v odškodninski tožbi v znesku več milijonov EUR, postopek pa še ni pravnomočno končan.

13Ker navedene posledice niso posledice odločitve, izpodbijane v tem upravnem sporu v zvezi z odlogom izvršbe, temveč izhajajo iz izvršilnega naslova, revidentka z njimi ne more izkazati izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prav tako zelo hudih posledic v tem upravnem sporu izpodbijane odločitve ne more izkazati s sklicevanjem na tožbo, vloženo v drugem sodnem postopku. Pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 tako ni izkazan.

14Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

15Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).