VSRS Sklep VIII DoR 11/2013

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice (vložena je bila dne 24. 8. 2012) kot prepozno, saj je ugotovilo, da je bila vložena po preteku zakonsko določenega prekluzivnega roka 30 dni. Tožba bi morala biti vložena najkasneje 22. 8. 2012.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3V predlogu za dopustitev revizije tožnica kot pomembno izpostavlja pravno vprašanje, ali tridesetdnevni rok, določen v prvem odstavku 72. člena ZDSS-1, predstavlja materialni ali prekluzivni rok? Navaja, da je sporni rok določen v procesnem predpisu za vložitev tožbe kot procesnega dejanja. V konkretni zadevi materialni predpis ne določa roka za vložitev tožbe, kar je bistvena okoliščina, zaradi katere se ta zadeva razlikuje od zadev, ki jih je Vrhovno sodišče že obravnavalo (sklep VIII Ips 180/2006 in sklep VIII Ips 106/2007). Sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, zato se bo moralo izjasniti o narav tega roka. Nadalje pa navaja tudi, da je praksa Vrhovnega sodišča glede vprašanja, ali je rok za vložitev tožbe, s katerim se izpodbija upravni akt, procesne ali materialne narave, neenotna. Sklicuje se na odločbe v zadevah I Up 441/2009, I Up 55/2011 ter I U 1130/2010. Tako v upravnem kot v socialnem sporu se izpodbija upravni akt, izdan v upravnem postopku, poleg tega pa se tudi ZDSS-1 sklicuje na uporabo ZUS-1. Glede na trenutno sodno prakso so stranke v socialnih sporih obravnavane manj ugodno zgolj zato, ker morajo izpodbijati upravni akt, ki posega v njihove pravice po ZDSS-1, čeprav je določba, ki določa rok za vložitev tožbe po vsebini identična določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1.

4Predlog ni dovoljen.

5Iz določbe 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 izhaja, da je socialno sodišče med drugim pristojno tudi za odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičencev in če je za priznanje pravice do takšnega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Socialno sodišče je po določbi tretjega odstavka 7. člena ZDSS-1 prisojno tudi odločati o socialnih sporih, za katere to določa zakon. Iz 4. točke 31. člena istega zakona pa izhaja, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja. V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca, ki je socialni spor iz področja socialnega varstva (1). Navedeno pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

6Glede na navedeno in ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo.

---.---

Op. št. (1): Sodna prisojnost socialnega sodišča za takšen spor je izrecno predvidena v 38. členu ZUPJS.