VSRS Sodba in sklep VIII Ips 134/2012

Revizija se zavrže glede odločitve o plačilu odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.

Sicer se revizija zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 8034337 z dne 27. 8. 2010 in 8. 6. 2010 (I. točka izreka), tožniku priznalo pravico do izplačila polovice starostne pokojnine od 1. 5. 2010 dalje (II. točka izreka), naložilo toženi stranki, da v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe tožniku odmeri starostno pokojnino ter mu v istem roku izplača vse, že zapadle zneske pokojnine (III. točka izreka) ter da mu v 60 dneh po poteku roka iz III. točke sodbe izplača odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko bi bil posamezni znesek izplačan do plačila (IV. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V celoti se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (v zvezi s točkami II, III in IV izreka sodbe sodišča prve stopnje) je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje v III. točki izreka, v kateri je toženi stranki naložilo, da odloči o odmeri in izplačevanju starostne pokojnine ter v zvezi s tem uporabi določbo 180. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožnik je zahteval, da se mu prizna pravica do izplačila polovice starostne pokojnine od 1. 5. 2010 dalje, z vsemi pripadajočimi povišanji, ob upoštevanju odločbe tožene stranke o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 21. 7. 2009, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ker ni zahteval ponovne odmere starostne pokojnine po določbi 180. člena ZPIZ-1, je odločitev sodišča prve stopnje v III. točki izreka nepravilna in nezakonita. Kršitev načela dispozitivnosti iz 2. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, je tožena stranka grajala že v pritožbi, sodišče druge stopnje pa je ni odpravilo. Sodišči druge in prve stopnje sta tudi zmotno uporabili določbo 180. člena ZPIZ-1. To določbo je namreč mogoče uporabiti le za zavarovanca, ki je uveljavil pravico do pokojnine po določbah tega zakona in je nato ponovno vstopil v zavarovanje, po prenehanju zavarovanja pa je ponovno uveljavil pravico do pokojnine. Razlog za takšno uporabo določbe 180. člena ZPIZ-1 je jasen, saj po tej določbi ni mogoče biti sočasno zavarovanec in upravičenec. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje zavarovanja, kar izhaja iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1. V tej zadevi pa ne gre za tak primer, saj tožniku zavarovanje še ni prenehalo. Kot uživalec pokojnine je namreč ponovno vstopil v zavarovanje s polovico polnega delovnega časa. Ponoven vstop upokojenca v zavarovanje pa pomeni le, da se mu priznana pokojnina za čas ponovnega zavarovanja ne izplačuje oziroma se mu izplačuje le polovica že priznane pokojnine. Uporabiti je torej treba določbo drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1 in tožniku priznati pravico do izplačila polovice starostne pokojnine, odmerjene z odločbo z dne 21. 7. 2009, z vsemi nadaljnjimi uskladitvami. Po 180. členu ZPIZ-1 pa se bo tožniku pokojnina odmerila šele po prenehanju (ponovnega) zavarovanja.

4Revizija v delu, ki se nanaša na odločitev o plačilu odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti, ni dovoljena.

5Predmet odločitve sodišča je tudi plačilo odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti v skladu z določbo drugega odstavka 276. člena ZPIZ-1. V tem delu predmet spora ni katera od pravic, naštetih v 1. točki prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), temveč denarna terjatev. Gre torej za premoženjski socialni spor, v katerem je revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka prvega odstavka 31. člen ZDSS-1). Ker vrednosti spornega predmeta v zvezi z odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti ni mogoče ugotoviti, tudi ni mogoče oceniti, ali bi vrednost tega dela zahtevka presegala znesek za izpolnitev pogoja dovoljenosti oziroma vsebinske obravnave revizije v tem delu (drugi odstavek 367. člena ZPP). Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 377. člena ZPP v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

6V ostalem delu revizija ni utemeljena.

7Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri materialno pravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje.

8Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče v III. točki izreka, v kateri je toženi stranki naložilo, da odloči o odmeri in izplačevanju starostne pokojnine tožniku, prekoračilo tožbeni zahtevek. Tožnik je v tem sporu izpodbijal odločbi tožene stranke in zahteval pravico do izplačila polovice starostne pokojnine od 1. 5. 2010 dalje, z vsemi pripadajočimi povišanji, ob upoštevanju odločbe tožene stranke o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 21. 7. 2009, sodišče pa je odločilo tako, da je le odpravilo izpodbijani odločbi in tožniku vtoževano pravico priznalo (odločitev o podlagi tožbenega zahtevka), medtem ko je odločitev o odmeri in izplačevanju le-te (odločitev o višini tožbenega zahtevka) naložilo toženi stranki. Ker je imelo sodišče za takšno odločitev podlago v določbi druge alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1, revizijskim navedbam o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka s tem v zvezi ni mogoče slediti.

9Tožniku je bila s pravnomočno odločbo tožene stranke pravica do starostne pokojnine priznana od 16. 7. 2009, vendar je bilo izplačevanje te pokojnine ustavljeno z odločbo z dne 27. 8. 2009, ker je od 18. 7. 2009 tožnik ponovno začel opravljati odvetniško dejavnost in je bil na tej podlagi zavarovan. Tožnik je kasneje (1. 5. 2010) spremenil obseg zavarovanja, saj je začel odvetniško dejavnost opravljati s polovico polnega delovnega časa, kar izhaja tudi iz odločbe Odvetniške zbornice Slovenije z dne 28. 4. 2010.

10Ob navedenih ugotovitvah ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih tožniku od 1. 5. 2010 ne bi pripadala pravica do delne starostne pokojnine. Iz prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalec pokojnine, ki na območju Republike Slovenije oziroma v tujini ponovno sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oziroma nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Izjema je določena v drugem odstavku, saj se ne glede na prejšnji odstavek upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico delovnega časa. Ta določba (v zvezi z njenim tolmačenjem je treba upoštevati tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-358/04-13 z dne 19. 10. 2006 in odločbe Vrhovnega sodišča VIII Ips 172/2006, VIII Ips 211/2008 in VIII Ips 458/2008) ne pomeni, da tudi odvetnik, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine, nato začel ponovno opravljati odvetniško dejavnost v polnem obsegu, kasneje pa začel opravljati dejavnost le s polovico delovnega časa in se v tem obsegu tudi zavaroval, lahko pridobi le pravico do

izplačila polovice že pridobljene pokojnine, ne more pa zahtevati priznanja delne starostne pokojnine. Tudi druge določbe zakona ne izključujejo možnosti, da takšen zavarovanec ne uveljavlja priznanje delne starostne pokojnine po določbi 58. člena ZPIZ-1.

11Iz drugega odstavka 58. člena ZPIZ-1 izhaja, da se delna pokojnina zavarovancu odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki mu gre na dan uveljavitve delne pokojnine. Iz prvega odstavka 180. člena ZPIZ-1 pa izhaja, da se zavarovancu pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upoštevata pri ponovni odmeri pokojnine; po drugem odstavku te zakonske določbe lahko upravičenec zahteva, da se mu namesto ponovne odmere že uveljavljena pokojnina odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja (1). Če je zavarovanec, ki se je ponovno zavaroval, upravičen do ponovne odmere starostne pokojnine, ni nobenih razlogov, zakaj ne bi bil upravičen tudi do priznanja in odmere delne pokojnine.

12Toženec se neutemeljeno sklicuje na določbo 180. člena ZPIZ-1 – češ da po tej določbi ni mogoče biti sočasno zavarovanec in uživalec pravic – saj se vsebina te zakonske določbe sploh ne nanaša na uživanje pravic oziroma zavarovanje; ureja le ponovno odmero pokojnine. Dvojni status – zavarovanca in uživalca pravic nikakor ni izključen, saj je predviden prav v primeru delne pokojnine in izplačevanja po 58. členu ZPIZ-1 ter v primeru izplačevanja polovice pokojnine ob zaposlitvi z največ polovico delovnega časa (drugi odstavek 178. člena ZPIZ-1). Pri tem je neutemeljeno sklicevanje toženca na drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1, saj v primeru pridobitve pravice do delne starostne pokojnine seveda ne gre za prenehanje obveznega zavarovanja v celoti.

13Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče v delu, v katerem je dovoljena, zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): Podobno tudi tretji odstavek 58. člena ZPIZ-1 določa, da po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, odstotno povečanje starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan odstotnega povečanja, ali ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju dejansko dopolnjene zavarovalne dobe in plače v času prejemanja delne pokojnine in starosti na dan uveljavljanja ponovne odmere.