VSM sklep I Ip 23/2013

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani drugi alineji II. odstavka izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nadaljuje izvršilni postopek, prekinjen od 17. 11. 2011 (I. točka izreka). Predlog za izvršbo je zavrnilo v delu, ki se nanaša na plačilo in izterjavo zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, odmerjenih v IV. točki izreka sklepa, za obdobje pred potekom osemdnevnega izpolnitvenega roka (prva alineja II. točke izreka), nadalje v delu, v katerem je predlagana izvršba z rubežem in prenosom plače, pokojnine, nadomestila plače, odškodnine iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti ter prejemkov iz naslova začasne brezposelnosti (druga alineja II. točke izreka) kakor tudi v delu, v katerem upnik predlaga, naj se organizaciji za plačilni promet naloži, da sodišče obvesti o morebitnem zadržku za prenos sredstev, v kolikor ne gre za obvestilo po tretjem, četrtem ali petem odstavku 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ter v delu, v katerem je za posredovanje obvestil o prenosu sredstev ali morebitnih zadržkih predlagana določitev tridnevnega roka (tretja alineja II. odstavka izreka). V ostalem je sodišče prve stopnje predlagano izvršbo dovolilo (III. točka izreka) ter stroške upnika odmerilo na 95,36 EUR, ki jih je dolžniku naložilo v plačilo v roku 8 dni (IV. točka izreka).

2Zoper drugo alinejo II. točke izreka prvostopnega sklepa je upnik v pritožbenem roku vložil vlogo, ki jo je naslovil kot predlog za popravo tega dela prvostopnega sklepa oziroma podrejeno pritožba, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbijani del prvostopne odločitve, s katerim je sodišče predlog za izvršbo z rubežem plače dolžnika zavrnilo, je po prepričanju pritožnika napačen. Ob ugotovitvi na podlagi vpogleda v elektronsko dosegljive evidence, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ ravnati s predlogom upnika kot z nepopolno vlogo, kar pomeni, da bi moralo predlog upnika glede izvršilnega sredstva z rubežem plače dolžnika zavreči in ne zavrniti. Zato upnik prvenstveno predlaga popravo (izpodbijanega dela) sklepa (čemur sodišče prve stopnje ni sledilo), podrejeno pa ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega dela prvostopnega sklepa v smeri pritožbenih navedb. Terja povrnitev pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker je prvostopno sodišče predlog za popravo izpodbijanega dela prvostopnega sklepa zavrnilo, je bilo potrebno dolžnikovo vlogo obravnavati kot pritožbo (kot je bilo v njej podrejeno predlagano).

5Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da prvostopno sodišče v izpodbijanem delu sklepa ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti takih v pritožbi uveljavljanih kršitev procesnih določb, ki bi vplivale na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela prvostopne odločitve. Tudi ostala v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljana pritožbena razloga (zmotna uporaba materialnega prava in zmotna ter nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) nista podana.

6V skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ v primeru, če upnik v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova predlaga izvršbo na plačo dolžnika, ni dolžan navesti dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo.

7V obravnavani zadevi je bila v predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova med drugim predlagana tudi izvršba na plačo dolžnika, vendar brez navedb o dolžnikovi zaposlitvi. Pritožnik sodišču prve stopnje ne očita, da uradne poizvedbe o dolžnikovi zaposlitvi niso bile opravljene, niti ne izpodbija ugotovitev le-teh, kot jih je razbrati iz obrazložitve izpodbijanega dela prvostopnega sklepa (da dolžnik ni zaposlen, torej da ne obstaja predmet izvršbe, na katerega bi bilo mogoče s predlaganim izvršilnim sredstvom na plačo dolžnika poseči – obrazložitev prvostopnega sklepa v točki 7). Ne strinja pa se s procesno odločitvijo, ki jo je na podlagi take ugotovitve sprejelo sodišče prve stopnje, namreč z zavrnitvijo predloga za izvršbo v delu, v katerem je predlagana izvršba z rubežem in prenosom plače, pokojnine, nadomestila plače, odškodnine iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti ter prejemkov iz naslova začasne brezposelnosti.

8Končna posledica je namreč tako v primeru zavrženja kot zavrnitve predloga za izvršbo v tem delu enaka: izvršba se s predlaganim izvršilnim sredstvom (na plačo dolžnika) ne dovoli in se posledično s tem sredstvom ne opravlja. V skladu s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ pa lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Upnik lahko tako do konca izvršilnega postopka kadarkoli ponovno predlaga izvršilno sredstvo, čeprav je bila izvršba s tem sredstvom predhodno že ustavljena, vendar mora zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, iz katere izhaja potencialni uspeh ponovno predlaganega izvršilnega sredstva. Enako mora po analogiji veljati tudi v primeru, če je bil predlog za izvršbo s tem sredstvom predhodno že zavržen (ali zavrnjen). V konkretnem primeru to pomeni, da bi lahko upnik ob spremenjenih okoliščinah, če bi torej dolžnik dobil zaposlitev, kljub izpodbijani odločitvi ponovno predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo.

9V pritožbi sicer utemeljeno uveljavljana relativna bistvena kršitev procesnih določb ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane prvostopne odločitve (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev upnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa.

10Ker upnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.