VSM sklep I Cp 507/2013

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka B/II prvostopnega izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Začasnemu zastopniku ne pripadajo stroški odgovora na pritožbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom (nadalje odločba) je prvostopno sodišče pod točko A izreka zaradi nesklepčnosti zavrnilo tožbeni zahtevek zoper toženca V.P. na ugotovitev, da je tožnik na podlagi priposestvovanja lastnik parc. št. A, B, C, D in E ter F k.o. X. Pod točko B/I izreka je sklenilo, da se zaradi umika dela zahtevka tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za navedene nepremičnine pravdni postopek ustavi. V točki B/II izreka je tožbo zoper toženo stranko „neznani dediči po pokojnih“ zavrglo, ker tožbe zoper neznano osebo ni mogoče vložiti. V odločbi o pravdnih stroških (točka B/III izreka) je odločilo, da se pravdni stroški drugotožene stranke za začasnega zastopnika odmerijo v znesku 210,50 EUR in se izplačajo iz založene predujma tožeče stranke.

2Prvostopno odločbo in sicer odločitev o zavrženju tožbe zoper „neznane dediče po pokojnih“ s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V pritožbi se sklicuje na v obravnavani zadevi že sprejeto odločitev pritožbenega sodišča (sklep VS MB I Cp 1597/2008 z dne 21. 10. 2008) v katerem je pritožbeno sodišče prvostopnemu sodišču naložilo, da postavi skrbnika za poseben primer po določbi 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki bo branil interese neznanih dedičev. Po pritožbi je takšnemu skrbniku potrebno dati položaj stranke postopka in je tako prvostopno sodišče postopalo nepravilno, ko je tožbo zoper „neznane dediče po pokojnih“, zavrglo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje prvostopnemu sodišču. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3V odgovoru na pritožbo se zakoniti zastopnik tožene stranke zavzema za potrditev prvostopne odločbe. Priglaša pritožbene stroške.

4Zadeva je bila pritožbenemu sodišču predložena v odločanje dne 19. 4. 2013.

5Pritožba ni utemeljena.

6Pravno naziranje prvostopnega sodišča, da je tožba tožnikova zahteva za sodno varstvo proti določeni osebi in da zato morajo biti pravdne stranke v njej določno opredeljene (z navedbo imena in stalnega oziroma začasnega prebivališča ter morebitnih pooblaščencev in zakonitih zastopnikov), je povsem pravilna. Takšno stališče izhaja iz določbe prvega odstavka 180. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Izhajajoč iz navedenega pravnega naziranja, kateremu pritrjuje tudi teorija (npr. Aleš Galič v Komentarju 180. člena ZPP, druga knjiga, str. 136 in 137), je sodna praksa enotna v stališču, da tožbe zoper neznano osebo ni mogoče vložiti. Ker opredelitev tožene stranke kot „neznani dediči po pokojnih“ ne izpolnjuje določitve tožene stranke po določbi prvega odstavka 180. člena v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZPP, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo. „Neznani dediči po pokojnih“ namreč v pravdi ne morejo biti materialnopravni zavezanec in jim tako tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka. Zraven tega „neznanim dedičem po pokojnih“ tudi ni mogoče priznati sposobnosti biti stranka kot to določa drugi odstavek 76. člena ZPP, ker mora biti tudi združenje individualno določeno, v kolikor želi imeti sposobnost biti stranka.

7Skrbnik za posebne primere po določbi 211. člena ZZZDR pa namesto neznanih dedičev ne more vstopiti kot njihov zastopnik ali kot materialnopravni zavezanec. Po določbi 211. člena ZZZDR se skrbnik za posebne primere med drugim postavi neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi. Po citirani določbi lahko tak skrbnik torej le skrbi za premoženje neznanega lastnika, ne pa namesto njega nastopa kot njegov zastopnik ali celo kot stranka. Tako ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da bi moralo prvostopno sodišče v predmetni zadevi po določbi 211. člena ZZZDR drugotožencem postaviti začasnega skrbnika, ki bi imel položaj stranke v postopku. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v obravnavani zadevi ni izkazana absolutna procesna predpostavka (sposobnost biti stranka) in da se ta pomanjkljivost ne da odpraviti s postavitvijo skrbnika za posebne primere po določbi 211. člena ZZZDR. Pri tem velja dodati, da pa začasnega skrbnika lahko po določbi prvega odstavka 131. člena Zakona o dedovanju - ZD postavi zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku. Tak skrbnik zapuščine pa lahko v imenu dedičev toži ali je tožen.

8Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

9Z odgovorom na pritožbo začasni zastopnik drugotoženke ni v ničemer prispeval k dodatni razjasnitvi zadeve in mu zato ne pripadajo stroški odgovora na pritožbo.