VSK sklep Cpg 273/2012

Pritožba udeleženke M.P. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je registrska sodnica ugodila pritožbi subjekta vpisa zoper sklep sodnega referenta z dne 28.8.2012, opr. št. Srg 1, in odredila vpis izbrisa zaznambe spora, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 1 (tožeča stranka M.P., tožena stranka I.R., zaradi ugotovitve obsega in deleža na skupnem premoženju), pri poslovnem deležu imetnika I.R., ki ga ima ta v subjektu vpisa. V obrazložitvi je navedlo, da bi se takšen vpis lahko opravil le na zahtevo subjekta vpisa, ne pa na predlog tretje osebe, poleg tega pa ni zakonske osnove za vpis zaznambe spora, ni pa mogoče smiselno uporabiti niti določb Zakona o zemljiški knjigi, ki ta institut ureja, ker gre za povsem drugo pravno področje.

Proti navedenemu sklepu je udeleženka M.P. po svoji pooblaščenki vložila pritožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava in predlagala njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za vpis zaznambe spora. Meni, da je pri zaznambah spora treba ZSReg razlagati širše od napisanega v zakonu. Pri tem je treba izhajati iz smisla zaznambe spora, ki je publicitetni učinek, kar pomeni, da se lahko proti tretji osebi uveljavljajo vsa dejstva, ki so vpisana v registru in se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov vpisa. Zaznamba spora ima nadalje za posledico, da sodna odločba, ki je izdana v zaznamovanih sporih, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile pravice po trenutku vložitve predloga za zaznambo spora. Ob tem se je treba zamisliti tudi, kdo ima interes za zaznambo spora. To je lahko le tisti, ki ni subjekt vpisa, saj ima lahko interes, da se v javni knjigi zaznamuje spor zoper družbenika ali družbo, le tretji, prav iz razloga, da lahko doseže publicitetni učinek. Torej je nepravilno stališče sodišča, da je upravičen predlagatelj zaznambe spora lahko le subjekt vpisa, saj je izven pravne logike. Tudi uveljavljena sodna praksa pri registrskih sodiščih dovoljuje zaznambo spora pri družbenikih in vpisanih poslovnih deležih (primerjaj: VSL sklep I Cpg 655/2007, sklep Okrožnega sodišča v Kopru Srg 1 z dne 16.5.2012). Nadalje je treba poudariti, da je družbenik/ lastnik poslovnega deleža, pri katerem se predlaga zaznamba spora, bivši zunajzakonski partner tožnice. To pomeni, da je poslovni delež, pri katerem se predlaga zaznamba spora, skupno premoženje pravdnih strank na podlagi zakona. Opozarja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v tem primeru ni mogoče smiselno uporabljati določb Zakona o zemljiški knjigi. Upoštevaje, da ZSReg eksplicitno ne ureja zaznambe spora v primeru tožb, ki uveljavljajo pridobitev lastninske pravice na originaren način in gre za pravno praznino pri ureditvi zelo pomembnega vprašanja, ki zadeva pravni promet in s tem v zvezi varstvo pravnega prometa, je v tem primeru nedvomno potrebno pravno praznino zapolniti z zakonsko analogijo, to je uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere. V tem primeru gre zato smiselno uporabiti določbo Zakona o zemljiški knjigi, ki ureja zaznambo spora in po pravilu njegovega 79. čl. presojati, ali so podani pogoji za zaznambo spora (primerjaj: VSL sklep I Cpg 655/2007).

Subjekt vpisa je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pri zaznambi spora gre za specifičen pravni institut, ki ga ureja Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur.l. RS, št. 58/2003 s sprem.), gre za eno od zaznamb, ki so urejene v posebnem oddelku 4.4. in 63. čl. določa pojem zaznambe (da je to glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo). Tudi pravne učinke zaznambe določa zakon in če pri posamezni vrsti zaznambe zakon ne ureja pravnih učinkov, ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje (2. odst. 64. čl. ZZK-1). Učinek zaznambe spora je urejen v 80. čl. ZZK-1 in je posebej v njegovem prvem odstavku določeno, da zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise, v njegovem drugem odstavku pa, da ima zaznamba spora za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predzaznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora. Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora. V obravnavanem primeru pa pritožnica zasleduje ravno to, in sicer, da bi sodna odločba, ki bo izdana v zaznamovanem sporu, učinkovala tudi zoper osebe, ki bi pridobile pravice (na poslovnem deležu) po trenutku vložitve predloga za zaznambo spora.

Ker pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni mogoče smiselno uporabiti določb ZZK-1, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 39. čl. ZSReg). Na ostale pritožbene trditve ni odgovarjalo, ker za sprejeto odločitev niso bile relevantne (1. odst. 360. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ZNP).