VSL sklep PRp 553/2012

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za odgovornega za prekršek po d) točki četrtega odstavka v zvezi s petim odstavkom 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), za katerega mu je izreklo sodišče prve stopnje globo v znesku 2.500,00 eurov in stransko sankcijo osemnajst kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil z motornim vozilom kategorije B. Sodišče prve stopnje je odločilo še, da mora obdolženec plačati sodno takso, ki bo mu odmerjena v skladu z določili Zakona o sodnih taksah.

2Obdolženčevi zagovorniki so vložili zoper sodbo sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo. Uveljavljajo, da obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi osebnih okoliščin ni mogel pravočasno poslati svojega pisnega zagovora ali predlagati zaslišanja, zato pritožbeno sodišče prosi, da dejstva in dokaze, ki jih obdolženec navaja v pritožbi, upošteva pri odločanju o pritožbi. Obdolženec se zaveda storjenega prekrška, ga priznava in obžaluje. Na kraju se je strinjal z vsebino zapisnika in ga podpisal brez pripomb. Njegova alkoholiziranost je bila posledica trenutne osebne stiske. Prekrška ni storil z direktnim naklepom, saj ga ni želel storiti, storil ga je iz lahkomiselnosti oziroma malomarnosti, saj o posledicah ni razmišljal. Obdolženec nima lastnega premoženja, trenutno je zaposlen restavraciji, pogodba mu preteče konec aprila, tako da so njegovi, tudi sicer nizki mesečni dohodki, v bodoče pod vprašanjem, zaradi česar bi ga plačilo izrečene globe postavilo še v težji gmotni položaj. Vozniško dovoljenje ima že več kot 20 let, razen prekrška, ki je naveden v obrazložitvi izpodbijane sodbe, dosedaj ni storil nobenega drugega prekrška. Od očitanega mu prekrška so minila že več kot tri leta, v tem času ni storil nobenega prekrška, kar potrjuje, da se obdolženec zaveda nevarnosti in nesprejemljivosti takšnega početja, zaradi česar ga ne ponavlja več.

3Pritožba je utemeljena.

4Po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe višje sodišče ugotavlja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je sodišče prve stopnje obdolženca z vabilom z dne 5. 1.2012 vabilo na narok za ustno zaslišanje za 18. 1. 2012, vabilo pa mu je bilo osebno vročeno 16. 1. 2012, tako da so sicer napačne navedbe prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi izpodbijane sodbe, da je obdolženec tega dne prejel zahtevo za pisni zagovor. V vabilu je bil obdolženec poučen, da bo sodišče, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan. Na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1 lahko sicer sodišče izreče sodbo o prekršku tudi brez obdolženčevega zaslišanja, kadar spozna, da zaslišanje ni potrebno za pravilno odločitev, če pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči. Tako je pogoj za izdajo sodbe brez obdolženčevega zaslišanja, da je bilo obdolžencu vabilo pravilno vročeno. Na podlagi prvega odstavka 67. člena ZP-1 pa se, v kolikor s tem zakonom ni drugače določeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku o zaslišanju obdolženca. Tako mora biti vabilo, da je pravilno vročeno, obdolžencu vročeno najmanj tri dni pred izvedbo zaslišanja (tretji odstavek 439. člena Zakona o kazenskem postopku; ZKP). Obdolženec mora imeti namreč zagotovljen čas, ki je potreben za pripravo na zaslišanje, za pripravo obrambe, pred zaslišanjem ima tudi pravico vzeti si zagovornika. Kot je že navedeno, pa je bilo v obravnavanem primeru obdolžencu vabilo na narok za zaslišanje za 18. 1. 2012, vročeno šele 16. 1. 2012, torej le dva dni in ne najmanj tri dni pred izvedbo zaslišanja, kot bi mu moralo biti vročeno v skladu s tretjim odstavkom 439. člena ZKP. Glede na navedeno obdolžencu vabilo na zaslišanje ni bilo pravilno vročeno, kar uveljavljajo v pritožbi tudi obdolženčevi zagovorniki, ko navajajo, da obdolženec zaradi osebnih okoliščin prvostopenjskemu sodišču ni mogel pravočasno poslati pisnega zagovora oziroma predlagati ustnega zaslišanja, zato naj višje sodišče pri odločanju o pritožbi upošteva dejstva in dokaze, ki jih navajajo v pritožbi. Ker pa je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez obdolženčevega zaslišanja, ne da bi bil za to podan pogoj, da je bil obdolženec pravilno vabljen na zaslišanje, zaradi česar mu je bila kršena pravica do obrambe, je podana absolutna bistvena kršite določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, ki jo smiselno v pritožbi uveljavljajo obdolženčevi zagovorniki.

5Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi obdolženčevih zagovornikov in na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločitev, saj ugotovljene bistvene kršitve določb postopka o prekršku glede na njeno naravo ne more samo odpraviti.

6Prvostopenjsko sodišče pa naj v ponovljenem postopku odpravi navedeno bistveno kršitev določb postopka o prekršku tako, da obdolženca pravilno vabi na narok za zaslišanje, in nato o zadevi znova odloči.