VSL sodba IV Cp 187/2013

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdne stranke same nosijo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se toženčeva obveznost določena s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu P 474/2008 z dne 18. 5. 2009 in kasneje usklajena na podlagi obvestil CSD T. zviša tako (vse I. točka izreka):

- da je dolžan za preživljanje M. G. za čas od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2012 plačevati preživnino v znesku 125,30 EUR mesečno, od 1. 6. 2012 do 31. 8. 2012 v znesku 199,50 EUR mesečno in od 1. 9. 2012 dalje 266,00 EUR mesečno,

- da je dolžan za preživljanje mld. N. G. za čas od 1. 8. 2011 do 31. 12. 2011 plačevati preživnino v znesku 120,40 EUR mesečno, od 1. 1. 2012 do 31. 5. 2012 v znesku 254,80 EUR mesečno in od 1. 6. 2012 dalje 248,50 EUR mesečno,

- da je dolžan za preživljanje mld. T. G. za čas od 1. 8. 2011 do 31. 5. 2012 plačevati preživnino v znesku 152,60 EUR mesečno, od 1. 6. 2012 dalje pa po 146,30 EUR mesečno.

V presežku, to je do zahtevanih 330,00 EUR mesečne preživnine za M. G., 400,00 EUR za N. G. in 235,00 EUR za T. G., je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora toženec tožnikom povrniti pravdne stroške v višini 186,94 EUR (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožil toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da naj samo določi višino preživnine (s stroškovno posledico), podrejeno pa da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da na zadnji narok dne 24. 9. 2012 ni bil pravilno vabljen, s čimer mu je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). V obvestilu o preklicu naroka z dne 11. 7. 2012 je bilo na drugi strani, skrajno zgoraj (skoraj v drobnem tisku) navedeno, da je narok preložen na dne 24. 9. 2012, kar je spregledal in se naroka dne 24. 9. 2012 ni udeležil. Nov datum obravnave bi moral biti naveden na sprednji strani obvestila o preklicu naroka. Njegova navzočnost na obravnavi bi bistveno pripomogla k pravilnemu (drugače) ugotovljenemu dejanskemu stanju, na katerega je sodišče oprlo odločitev. M. in N. G. sta na omenjenem naroku oba izpovedala, da od očeta razen preživnine ne dobivata denarja in drugih stvari, kar pa ne drži, zaradi česar bi se s njegovimi dodatnimi vprašanji dejansko stanje pravilno ugotovilo. V zvezi s tem je pritožbi priložil vprašalnik, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so odgovori obeh otrok drugačni od njunih izjav na naroku. Pritožnik nadalje opozarja na dejstvo, da se je ves čas postopka zagovarjal brez prava veščega pooblaščenca in bi lahko tudi še na zadnjem naroku predlagal dodatne dokaze, npr. glede ugotovitve višine štipendije, ki jo bo prejemala M. G. (v zvezi s tem podaja obsežne navedbe, zakaj naj bi slednja vrnila Zoisovo in se raje odločila za republiško štipendijo). Ker je sodišče napačno upoštevalo, da M. G. prejema štipendijo v višini 100,00 EUR in ne okrog 200,00 EUR, je dejansko stanje tudi iz tega razloga nepravilno ugotovljeno (predlaga izvedbo dokaza s pribavo odločbe o višini štipendije, saj lahko to v skladu s 414. členom ZPP naredi tudi v pritožbi). Predmetno sodbo izpodbija tudi iz razloga, ker naj bi sodišče nepravilno ugotovilo njegove pridobitne (preživninske) zmožnosti. Potrebe otrok so se sicer spremenile, vendar ne tako, da bi bilo potrebno 100 % povečanje preživnine. Sodišče je v izpodbijani sodbi upoštevalo postavke, ki jih v sodbi z dne 18. 5. 2009 ni, čeprav so obstajale. Gre za postavke kot so stroški frizerja, ekskurzije, predstave, rojstni dnevi, žepnina, plesne vaje, glasbeni pouk, ki jih ob določitvi preživnine ni upoštevalo, kar kaže na to, da gre za pretiravanje tožnikov. Vsekakor toženčeve materialne (pridobitne) sposobnosti niso takšne, da bi lahko plačeval tako povišano preživnino. Prejema enako plačo, kot jo je prejemal 18. 5. 2009, medtem ko so se njegove pridobitne sposobnosti bistveno spremenile, kar je navajal in izpovedal, a sodišče tega ni upoštevalo. Na podlagi katerih indikatornih in splošno znanih dejstev naj bi bilo moč zaključiti, da toženec zasluži še dodatno, sodišče ni navedlo (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Sam je izpovedal, da v povprečju poleg plače (s priložnostnimi mizarskimi deli) mesečno zasluži še približno 100,00 EUR, kar je vse porabil za otroke. Kot je razvidno iz dohodninskih odločb (in glede na samo gospodarsko situacijo ter dejstvo da plačuje kredit), z vlaganjem v denarne sklade ne zasluži ničesar. Da dela ne opravlja v takšnem obsegu, ki bi mu omogočal plačevati povišano preživnino, naj bi izhajalo iz izpovedb zaslišanih prič (te naj bi povedale, da ne dela oziroma zasluži le minimalno). Da si ne bi naredil dodatne škode (v primeru prekinitve bi izgubil vsa vlaganja v zavarovanje), plačuje 35,00 EUR (drugih vlaganj pa ni bilo). V nadaljevanju navaja, da naj bi sodišče nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker je pri določitvi preživnine upoštevalo stroške, ki nastajajo z dopustom (te nosi le pritožnik), strošek vozniškega izpita (N. ga še ne dela in ni nujno da ga bo, medtem ko naj bi ga M. opravila tudi s pomočjo lastnih prihrankov; sodišče naj bi prezrlo temeljno pravilo, da se morajo otroci prilagoditi zmožnostim svojih staršev), strošek plesnih vaj (katerih noben od otrok ne obiskuje), strošek ekskurzij in predstav (ne gre za nujen strošek), strošek fotokopiranja (ki ni izkazan), strošek za praktični pouk (N. ima za vse pripomočke na voljo v šoli, če pa naprave potrebuje za lastno dejavnost, to ne more iti v toženčevo breme), strošek prehrane za N. (ki je izpovedal, da ima v šoli subvencionirano prehrano), strošek rojstnega dne (ki je nepotreben), strošek enkratnih dogodkov, kot so npr. birma, obhajilo, maturantski ples (ti dogodki ne terjajo posebnih stroškov oziroma so celo brezplačni). Sodišče pri določanju preživnine ni upoštevalo zneskov, ki jih N. (glede na svojo izpovedbo) z lastnim delom pridobi sam. Pritožnik se ne strinja z porazdelitvijo preživninske obveznosti med starša (70 : 30), saj naj bi bilo iz materine izpovedbe razvidno, da njeno stanje ni takšno, kot to zatrjuje, in da dodatno zasluži (sicer si ne bi mogla v maju 2008 privoščiti nakupov, kot jih priznava, zamenjave avtomobila, gradbenih del…). Njene preživninske sposobnosti so vsaj približno enake njegovim (mati otrok je mlada, drugih obveznosti razen službenih nima, izkorišča zemljo s svojo mamo, s katero živi v skupnem gospodinjstvu, otroci so starejši…). Upoštevati naj bi bilo potrebno tudi, da toženec od maja 2009 izvaja stike s tožniki, kar pomeni, da v tem času (najmanj 10 dni) ne more pridobitno delati, kot je to lahko pred izdajo sodbe z dne 18. 5. 2009. Sodišče bi moralo upoštevati, da so se pridobitne razmere na njegovi strani spremenile. Izpodbija tudi odločitev o stroških, saj sam ni bil povod za tožbo (premoženjske razmere na njegovi strani se niso spremenile, da bi jih lahko plačal), prav tako je tožbeni zahtevek pretiran in postavljen (lahko) tudi iz razloga povzročitve čim večjih pravdnih stroškov.

3Tožniki so v odgovoru z dne 28. 11. 2012 oziroma dne 3. 12. 2012 predlagali, da se pritožba kot neutemeljena zavrne.

4Pritožba ni utemeljena.

5Toženčevemu pritožbenemu navajanju, da na narok dne 24. 9. 2012 ni bil pravilno vabljen (s čimer naj bi mu bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem), ker naj bi bilo v obvestilu o preklicu naroka z dne 11. 7. 2012 »zgolj« na drugi strani, skrajno zgoraj navedeno, da je narok preložen na dne 24. 9. 2012 (kar je spregledal), ni moč slediti (saj ni utemeljeno). Sodišča svoja vabila (preklice) pošiljajo na enotnih (vnaprej pripravljenih) obrazcih. Okoliščina, da se vsebina sporočila sodišča včasih nahaja na več kot eni strani, pa ne more pomeniti, da je vabljenje nezakonito (nepravilno). Potrebno je pač pogledati vse strani, kot so to storili vsi ostali obveščeni, ki so nato na narok dne 24. 9. 2012 tudi pristopili. Že iz tega razloga njegovim trditvam, kaj vse bi na omenjenem naroku postoril oziroma navajal (predlagal), ni bilo moč slediti.(1) Glede trditev o tem, k čemu naj bi njegova navzočnost na naroku pripomogla oziroma kaj naj bi na tem (četrtem po vrsti) naroku vse novega navajal, velja takoj poudariti, da je njegovo stališče, da naj bi vse to z ozirom na določbo 414. člena ZPP tudi smel storiti (in sicer tudi v pritožbi), napačno. Novote so v skladu z 414. člen ZPP v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazane predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek. Te nove navedbe oziroma dokazni predlogi, ki naj bi jih glede na pritožbene navedbe (v kolikor bi bil na njem prisoten) podal na naroku dne 24. 9. 2012, bi bili torej kot prepozni tudi sicer neupoštevni.(2) Enaka ugotovitev velja za »vprašalnika«, ki ju je priložil pritožbi, oziroma za v pritožbi podan dokazni predlog po pribavi odločbe o višini štipendije hčerke M..

6Pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo njegove pridobitne (preživninske) zmožnosti (ki niso takšne, da bi lahko plačeval določeno preživnino), kot tudi, da so se potrebe otrok sicer spremenile, vendar ne v obsegu, v katerem je bila povečana njegova preživninska obveznost, so pavšalne in že zato neprepričljive. Ugovor, da naj bi sodišče prve stopnje upoštevalo postavke, ki jih v sodbi z dne 18. 5. 2009 ni, čeprav so obstajale (stroške frizerja, ekskurzij, predstav, rojstnih dni, žepnine, plesnih vaj, glasbenega pouka), pa je nov (prvi odstavek 337. člena ZPP)(3) in zato neupošteven. Enako velja za pritožbeno navajanje, da naj bi prejemal enako plačo, kot jo je prejemal 18. 5. 2009, medtem ko naj bi se njegove pridobitne sposobnosti bistveno spremenile, kar naj bi navajal in izpovedal (a sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo). V zvezi z domnevno spremembo svojih pridobitnih (preživninskih) zmožnosti toženec v postopku na prvi stopnji ni podal nobenih konkretnih navedb.(4) V vlogi z dne 19. 9. 2011 je podal zgolj splošno trditev, da njegovi prihodki niso takšni kot 2006, 2007 in 2008, temveč slabši (kar naj bi bila posledica obdobja, v katerem živimo). Sodišče prve stopnje se glede svojih ugotovitev, da toženec zasluži tudi dodatno, ni sklicevalo na indikatorna oziroma splošno znana dejstva (kot to zmotno navaja pritožnik), ampak na izvedene dokaze (in druge indikatorne okoliščine). Prav tako je utemeljeno poudarilo, da toženec porazdelitvi s sodbo P 474/2008 z dne 18. 5. 2009 »vzpostavljenega« preživninskega bremena med oba starša (30 : 70) v postopku na prvi stopnji ni nasprotoval, ter da niti ni bistveno, koliko dodatno zasluži, temveč da ima (glede na osebne lastnosti) za ustvarjanje dodatnih finančnih sredstev vse potrebne možnost.(5) Novo (in posledično neupoštevno) je nadalje navajanje, da naj bi bilo iz dohodninskih odločb (prav tako glede na samo gospodarsko situacijo ter dejstvo da plačuje kredit), razvidno, da z vlaganjem v denarne sklade ne zasluži ničesar. Tudi sicer je bistveno bolj od tega, koliko zadnje čase zasluži z vlaganji, pomembno, da očitno razpolaga z nemajhnimi denarnimi sredstvi. Tako je ob zaslišanju na naroku dne 26. 3. 2012 jasno povedal, da mu je bil v letu 2010 (kot »izplačilo« njegovih naložb) nakazan znesek 39.000,00 EUR.

7Neutemeljeni pa so tudi vsi pritožbenimi očitki v zvezi s stroški (in njihovim obsegom), kot jih je sodišče prve stopnje za preživljanje otrok priznalo. Medtem ko ni jasno, kakšne stroške dopusta ima pritožnik v mislih,(7) gre glede stroškov izpita poudariti, da je mati tožnikov na naroku dne 26. 3. 2012 izpovedala, da N. že dela izpit za motor in da bo v prihodnosti za avto (kar je dandanes povsem razumljivo). Okoliščina, da naj bi si M., ki je glavnino (z izjemo zaključnega dela) vozniškega izpita že opravila, tega delno financirala z lastnimi prihranki, je pri ugotavljanju povečanja stroškov (potreb) nerelevantna. Navedba, da strošek plesnih vaj ni utemeljen, ker jih noben od otrok ne obiskuje, je nova (v odgovoru na tožbo je toženec zgolj pavšalno ugovarjal pretiranost omenjene postavke) in kot taka neupoštevna.(8) Enako velja za ugovor v zvezi s stroškom ekskurzij in predstav (9) stroški fotokopiranja (10) in stroški za N. praktični pouk.(11) Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na ostale »sporne« stroške (npr. stroški za rojstne dneve, stroški enkratnih dogodkov, kot so npr. birma, obhajilo, maturantski ples oziroma stroški prehrane za N.(12)) in njihove domnevne nepotrebnosti ali celo neobstoja, pa je moč ugotoviti, da so prav tako povsem splošne in posledično neprepričljive. Nedopustno novoto v prvi vrsti predstavlja tudi pritožbeno zatrjevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje pri določanju preživnine upoštevati zneske (ki jih pritožnik natančno niti ne opredeli), ki naj bi jih N. z lastnim delom pridobil sam.

8Že sodišče prve stopnje je (kot je bilo omenjeno) pravilno ugotovilo, da toženec porazdelitvi s sodbo P 474/2008 z dne 18. 5. 2009 »vzpostavljenega« preživninskega bremena med oba starša (30 : 70) v postopku na prvi stopnji ni nasprotoval. Zato njegovo izrecno pritožbeno nasprotovanje tej porazdelitvi vključno z navedbami o »realnih« pridobitnih sposobnosti matere otrok, o upoštevanju dni, ko zaradi stikov z otroki sam ne more pridobitno delati,(13) in pavšalnimi trditvami o upoštevanju spremembe pridobitnih razmer na njegovi strani, predstavlja vse nedopustno in posledično neupoštevno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zato je moč zaključiti, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno upoštevalo vse pravočasno zatrjevane relevantne okoliščine (spremenjene razmere na strani otrok kot preživninskih upravičencev) ter v skladu z določbo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pravilno odločilo o zvišanju preživnine za vse tri tožnike.

9V celoti pravilna je tudi odločitev o stroških. Po določilu 413. člena ZPP v postopkih o zakonskih sporih ter sporih iz razmerja med starši in otroki sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Slednje pomeni, da je moč v tem okviru uporabiti tudi kriterij uspeha v pravdi (drugi odstavek 154. člena ZPP), kot je to utemeljeno v konkretnem primeru storilo sodišče prve stopnje. Toženčevo pritožbeno navajanje, da sam ni dal povoda za tožbo (ker se premoženjske razmere na njegovi strani niso spremenile), je brezpredmetno, saj so se relevantne okoliščine spremenile na strani tožnikov, kar je bila podlaga njihovega zahtevka na povišanje preživnine, s katerim so vsi trije delno uspeli. Take narave je tudi zatrjevanje, da je bil tožbeni zahtevek pretiran. V delu, v katerem je bil »pretiran«, je namreč toženec v pravdi uspel (kar je bilo pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka na prvi stopnji upoštevano). Navedbe o tem, da naj bi bil zahtevek tožnikov nerealno postavljen (lahko) tudi iz razloga povzročitve čim večjih pravdnih stroškov, pa so presplošne oziroma hipotetične.

10Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Toženec v pritožbenem postopku ni bil uspešen, zaradi česar sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP). Tudi tožniki sami nosijo stroške odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o toženčevi pritožbi (1. odst. 155. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Navajanje, da bi se z njegovimi dodatnimi vprašanji otrokoma M. in N. G. glede tega, kaj razen preživnine še dobivata od očeta, dejansko stanje pravilno ugotovilo, za samo odločitev v predmetni zadevi tudi sicer ni relevantno.

(2) Upoštevni bi bili le ob pogoju iz prvega odstavka 337. v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP (ki pa ni izkazan). To, da je ves čas postopka na prvi stopnji nastopal sam (brez pomoči prava veščega pooblaščenca), je bila njegova odločitev, ki na vse to (določbe o prekluzijah) nima nobenega vpliva.

(3) Sodišče prve stopnje si postavk ni »izmislilo« samo, ampak je le upoštevalo navedbe, ki so jih tožniki podali v postopku na prvi stopnji.

(4) Tega manjka pa nobena izpovedba (dokaz) ne more nadomestiti.

(5) Glede pritožbene navedbe (in sklicevanja na izpovedbe v tem postopku zaslišanih prič), da s priložnostnimi mizarskimi deli mesečno zasluži še približno 100,00 EUR. Okoliščina, da naj bi po lastnih navedbah ta sredstva porabljal za otroke, za odločitev v predmetni zadevi ni relevantna.

(6) V zvezi z njegovimi pritožbenimi navedbami, da si v zadnjem času plačuje le 35,00 EUR iz naslova zavarovanja (ker bi sicer v primeru prekinitve izgubil vsa vlaganja v to zavarovanje), medtem ko dohodkov ne usmerja v nobene naložbe in zavarovanja.

(7) Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje upoštevalo takšne stroške.

(8) Tudi sicer pa neutemeljena. Mati tožnikov je na naroku dne 26. 3. 2012 izpovedala, da T. obiskuje plesne vaje, ostala dva pa jih bosta zaradi maturantskega plesa.

(9) Pritožbena navedba, da ne gre za nujen strošek (ker naj bi si ga lahko privoščil zgolj tisti, ki ga zmore), je tudi sicer nekonkretizirana.

(10) Da ti v šoli nastajajo, je tudi sicer jasno, sodišče prve stopnje pa je njihovo višino primerno ocenilo.

(11) Takšno nedopustno novoto predstavljajo navedbe, da ima N. vse pripomočke na voljo v šoli (če pa naprave potrebuje za lastno dejavnost, naj to ne bi šlo v toženčevo breme). Zakaj N. te pripomočke potrebuje tudi doma, je na 10. strani izpodbijane sodbe prepričljivo obrazložilo že sodišče prve stopnje.

(12) Okoliščina, da naj bi imel drugotožnik (N. G.) v šoli subvencionirano prehrano, ne pomeni, da so s tem pokriti vsi stroški za njegovo prehrano (kot to smiselno zatrjuje pritožnik).

(13) Ki so tudi sicer neprepričljive.