VSL sklep II Ip 4168/2012

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu upnika kot kupca ½ solastnega deleža nepremičnine parc. št. 955/9, k.o. X, podanega na prvem prodajnem naroku 23. 8. 2012, ugodilo, tako da ga je oprostilo položitve kupnine, in sicer do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu.

2Zoper sklep se je dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče napadeni sklep spremeni tako, da zavrne predlog za oprostitev položitve kupnine, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s stroškovno posledico za upnika. Navaja, da 191. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) res določa, da je upnik lahko oproščen položitve kupnine do zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, 208. člen pa ne govori nič o oprostitvi oziroma položitvi kupnine, temveč zgolj o sklepu o poplačilu. Uveljavlja, da kupnina presega znesek upnikove terjatve in da bi dolžnica iz naslova morala prejeti še določen znesek, v zvezi s čimer pa bi se lahko pojavil problem, da bo upnik, ki bi bil oproščen plačila in bi se tudi vknjižil na kupljenem solastniškem deležu nepremičnine, s tem deležem lahko razpolagal in ob opravi razdelitvenega naroka ne bi bil več solastnik nepremičnine. Ker je upnik večkrat jasno povedal, da nima nikakršnih sredstev, tudi ne bi mogel plačati razlike, torej doplačati kupnine, sklepa o domiku pa tudi zaradi pravnomočnosti ne bo mogoče več razveljaviti. Sodišče bi najprej moralo ugotoviti stanje upnikove terjatve in šele nato, ali je realno pričakovati, da je toliko večja, da se lahko upravičeno šteje, da ne bo prišlo do situacije, ko bi bila terjatev nižja od zneska kupnine. V takem primeru namreč sodišče ne bi imelo instrumenta, s katerim bi lahko izterjalo plačilo preostanka kupnine, kar bi bilo v škodo dolžnice. Nadalje uveljavlja delna poplačila terjatve, zaradi česar bi jo bilo treba zmanjšati za 62.000,00 EUR, tako da bi lahko znašala le nekaj čez 90.000,00 EUR, to pa niti ni blizu zneska kupnine. Odločitev sodišča zato ni pravilna, saj zanjo ni imelo podlage, poleg tega pa je tudi škodljiva za dolžnico. Prilaga dokaze o doslej opravljenih plačilih in vlaga tudi ugovor po izteku roka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu z drugim odstavkom 191. člena ZIZ je sicer lahko kupec, ki je edini upnik, oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. V konkretni zadevi pa je sodišče prve stopnje o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine odločilo prenagljeno. Upnik je namreč državljan Republike Hrvaške in je njegov položaj kot kupca v tem izvršilnem postopku še pogojen. Za državljane Republike Hrvaške namreč velja Zakon o pogojih za pridobitev lastninske pravice fizičnih in pravnih oseb držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji na nepremičninah (v nadaljevanju ZPPLPKEU), ki v 4. členu kot pogoj za pridobitev lastninske pravice predpisuje vzajemnost. Vzajemnost pa se ugotavlja v skladu z Zakonom o ugotavljanju vzajemnosti (ZUVza), ki predpisuje postopek ugotavljanja na podlagi vloge tujca in z izdajo odločbe pristojnega ministrstva v zvezi s konkretno nepremičnino.

5Ker lahko v konkretnem primeru upnik, ki je nastopal na javni dražbi kot (edini) ponudnik, pridobi lastninsko pravico na deležu nepremičnine, ki je bil predmet prodaje, le pod zgoraj navedenim pogojem, je treba uporabiti sedmi odstavek 189. člena ZIZ. Ta določba predpisuje, da se v primeru, ko je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, izda sklep o domiku šele po tem, ko ponudnik pridobi navedeno odločbo in jo predloži sodišču. Sodišče prve stopnje sicer upnika kot ponudnika na javni dražbi na naroku ni napotilo, da v določenem roku vloži vlogo za ugotovitev vzajemnosti v skladu z 8. členom ZUVza, kot nalaga sedmi odstavek 189. člena ZIZ, je pa to storilo hkrati z vročitvijo izpodbijanega sklepa o predlogu za oprostitev položitve kupnine (red. št. 116 spisa), pri čemer pa tudi še ni izdalo sklepa o domiku. Dokler upnik ne bo sodišču predložil pravnomočne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti, ni gotovo, ali bo sploh lahko kot kupec navedeni solastniški delež nepremičnine pridobil. Že iz tega razloga je odločanje o predlogu za oprostitev položitve kupnine prenagljeno.

6Višje sodišče še opozarja, da je treba pri odločanju o oprostitvi plačila kupnine upoštevati tudi določbo prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki sodišču onemogoča, da bi kupca v delu, ki je potreben za poplačilo vsaj glede vnaprej znanih prednostnih terjatev, oprostilo plačila kupnine. V konkretnem primeru je v naprej znana obveznost prednostnega poplačila davka na promet nepremičnine. Ta terjatev se namreč poplača ne glede na priglasitev na razdelitvenem naroku, morebitne druge prednostne terjatve iz prvega odstavka 197. člena ZIZ pa so lahko priglašene tudi šele na razdelitvenem naroku (prim. drugi odstavek 197. člena ZIZ), tako da jih v tej fazi postopka niti še ni mogoče predvideti.

7Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Z odločitvijo o predlogu za oprostitev položitve kupnine naj sodišče prve stopnje počaka do predložitve pravnomočne odločbe o ugotovitvi vzajemnosti (o vloženi vlogi je upnik dolžan obvestiti sodišče, pri čemer mu mora sodišče določiti rok za vložitev vloge, prim. sedmi in osmi odstavek 189. člena ZIZ) in o njej odloči hkrati z izdajo sklepa o domiku.

8Višje sodišče še pojasnjuje, da se do navedb v pritožbi glede obračuna terjatve in delnega poplačila ne opredeljuje, saj je dolžnica v pritožbi izrecno navedla, da vlaga ugovor po izteku roka. Zaradi preprečitve morebitnih kasnejših zapletov naj sodišče prve stopnje o tem ugovoru odloči pred ali hkrati z odločanjem o predlogu upnika za oprostitev položitve kupnine.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).