VSRS Sklep X Ips 294/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno 2. točko izreka sodbe in sklepa je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano 2. točko izreka sodbe in sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 14000-71/2008 z dne 21. 3. 2011, s katero je ta zavrgla njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 140-81/2008 z dne 29. 11. 2010 (1. točka izreka), odpravila navedeno odločbo (2. točka izreka) in postopek v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ustavila (3. točka izreka). Prvostopenjski organ je z navedeno odločbo v ponovljenem postopku vlagatelju zahteve za priznanje te pravice pok. A. A. (revidentovemu očetu), vojaškemu vojnemu invalidu 3. skupine, priznal pravico do dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje na podlagi vojne invalidnosti za tam navedeno obdobje v tam navedenem znesku. Tožena stranka je ob reviziji odločbe prvostopenjskega upravnega organa ugotovila, da je A. A. med postopkom umrl, torej še pred navedeno odločitvijo prvostopenjskega upravnega organa.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločalo in zavzelo stališče, ne šteje za pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009).

7Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje, ali je revident kot edini pokojnikov dedič in skrbnik za časa njegovega življenja upravičen vstopiti v postopek po svojem pokojnem očetu, ki v času življenja ni pridobil pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ki mu je po zakonu pripadala.

8Po presoji Vrhovnega sodišča postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010). Prav takšno pa je tudi vprašanje, ki ga v obravnavani zadevi postavlja revident.

10Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem odstavku 50. člena določa, da če stranka med postopkom umre, se postopek nadaljuje le v primeru, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Zakon o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) pa v prvem odstavku 87. člena jasno in nedvoumno določa, da pravic po tem zakonu (pravica do dodatka za pomoč in postrežbo je na podlagi 11. člena ZVojI ena od pravic vojnih invalidov po tem zakonu) ni mogoče prenesti na drugega. Iz navedene določbe torej nedvoumno izhaja, da je pravica do dodatka za pomoč in postrežbo osebna in neprenosljiva pravica. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da glede na naravo te pravice postopka za priznanje te pravice ni mogoče nadaljevati, saj je ta ugasnila s smrtjo upravičenca. V tem smislu je v izpodbijani sodbi to določbo ZVojI razlagalo tudi sodišče prve stopnje (takšno stališče pa je tudi v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, na primer zadevi: I Up 260/2004 in X Ips 1640/2006).

11Glede na citirano jasno zakonsko določbo ZVojI, na kateri temelji izpodbijana odločitev, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

12Glede na navedeno revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

13Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.