VSC sklep EPVDp 78/2012

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Storilec je dolžan plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja AM, B1, B in G motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 12. 10. 2011, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da se je takoj po storitvi drugega prekrška lotil zbijanja kazenskih točk in v vednost pošilja potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, ki pa se očitno v kazenskih evidencah ni zabeležilo in zato prosi, da sodišče pregleda to zadevo in stornira izdani sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in plačilo sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je v predmetnem postopku na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 17. 5. 2012 (list. št. ... spisa), ki v skladu z 202.č členom Zakona o prekrških (ZP-1) predstavlja podlago za izdajo izpodbijanega sklepa, ugotovilo, da je storilcu bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje Š. p. J. z dne 1. 5. 2009, ki je postal pravnomočen 24. 5. 2011, izrečenih 5 kazenskih točk za prekršek po C točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in 7 kazenskih točk za prekršek po D točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1, ki ju je storil 1. 5. 2009, in s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 20. 4. 2011, ki je postala pravnomočna 4. 5. 2012, za prekršek po četrti točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) storjen 12. 10. 2011, izrečenih 9 kazenskih točk. Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, bi moralo prvostopenjsko sodišče ob zgornjih ugotovitvah storilcu izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 12. 10. 2011, saj je tega dne storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Sodišče prve stopnje je tako sicer zmotno uporabilo materialno pravo, ko je storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za kategorije AM, B1, B in G, ne pa tudi za kategorije C1, C, BE, C1E in CE, ki jih je pridobil 19. 12. 2009, torej po storitvi prvih dveh prekrškov, za katera mu je bilo izrečenih skupno 12 kazenskih točk. Vendar ker je takšna kršitev materialnega prava storilcu v korist, pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni spreminjalo, saj bi sprememba bila storilcu v škodo. Bo pa prvostopenjsko sodišče pri izvršitvi izpodbijanega sklepa pri pristojni upravni enoti biti pozorno, da bo sklep izvršen tako, kot se glasi njegov izrek.

V zvezi s pritožbenimi navedbami o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo pa je pritožbeno sodišče po opravljenih poizvedbah preko prvostopenjskega sodišča pri Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter pri pooblaščenem izvajalcu dodatnih usposabljanj za varno vožnjo, pri katerem je storilec opravljal dodatno usposabljanje za varno vožnjo tj. ZŠAM C., ugotovilo, da je storilec sicer res v obdobju od 10. 11. do 13. 11. 2011 opravil dodatno usposabljanje za varno vožnjo, torej še preden je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu (te je presegel s pravnomočnostjo sodbe o prekršku Okrajnega sodišča v Celju z dne 20. 4. 2012, ki je postala pravnomočna 4. 5. 2012), vendar pa organu, pristojnemu za vodenje evidence kazenskih točk, ni predložil potrdila o opravljenem dodatnem usposabljanju za varno vožnjo, kar bi moral storiti v skladu s tretjim odstavkom 44. člena Zakona o voznikih (ZVoz). Sicer pa iz dopisov Ministrstva za pravosodja in javno opravo z dne 22. 6. 2012 (list. št. 16) in z dne 2. 8. 2012 (list. št. 23) izhaja, da storilcu tudi v primeru, če bi prejeli potrdilo o opravljenem programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo iz skupne evidence kazenskih točk ne bi izbrisali štirih kazenskih točk, saj je v letu 2009 storil tudi prekršek vožnje pod vplivom alkohola in bi zato moral v skladu z določbami ZVoz opraviti zdravstveni pregled s svetovanjem pri osebnem zdravniku. Tretji odstavek 44. člena ZVoz namreč določa, da se lahko programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo udeleži tudi imetnik vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže štiri kazenske točke, pa do dneva, ko opravi program, ne preseže sedemnajst kazenskih točk, če mu kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Voznik, ki pa je bil kaznovan zaradi vožnje pod vplivom alkohola in je bilo pri tem ugotovljeno, da je imel v organizmu nad 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi ali nad 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka pa se lahko udeleži zdravstvenega pregleda s svetovanjem in na podlagi takšnega pregleda doseže izbris 4 kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk s predložitvijo potrdila o opravljenem zdravstvenem pregledu s svetovanjem (tretji in četrti odstavek 76. člena ZVoz). Če pa je bil voznik prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola in je pri tem imel v organizmu več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, se lahko udeleži ustreznega rehabilitacijskega programa iz 45. člena Zakona o voznikih, ki ga določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda in sicer v treh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan (tretji odstavek 45. člena ZVoz).

Iz besedila citiranih členov je tako razvidno, da zakonodajalec med različnimi možnostmi za odpravljanje vzrokov za najpogostejše cestnoprometne kršitve in možnosti za izbris kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk daje prednost tistim oblikam odpravljanje vzrokov oziroma možnosti, ki so usmerjene v ozaveščanje voznikov o škodljivosti in nevarnosti vožnje pod vplivom alkohola. Zato bi storilec glede na dejstvo, da mu je s plačilnim nalogom Policijske postaje Š. p. J. bilo izrečenih sedem kazenskih točk zaradi prekrška po B točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (kar pomeni, da je bilo ugotovljeno, da ima v organizmu med 0,24 in 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), moral opraviti zdravstveni pregled pri osebnem zdravniku s svetovanjem, če bi želel doseči izbris štirih kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk. Pri tem pritožbeno sodišče ne more upoštevati navedb v storilčevi vlogi z dne 16. 8. 2012, s katero je na poziv prvostopenjskega sodišča z dne 9. 8. 2012 odgovoril na pojasnila Ministrstva za pravosodje in javno upravo ter ZŠAM Celje, da ni vedel in da mu nihče ni povedal, da mora opraviti pregled pri zdravniku, ker je imel vsebnost alkohola pri prvi kazni in mu tega niti niso opomnili na ZŠAM Celje. ZVoz je namreč bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 in je začel veljati 1. 4. 2011, uporabljati pa se je začel s 1. 7. 2011 in z objavo v Uradnem listu se domneva, da so z njegovo vsebino vsi seznanjeni, posebej še aktivni udeleženci v cestnem prometu.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Ker storilec s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega

odstavka 147. člena ZP-1 odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega

postopka – sodno takso, ki jo bo odmerilo prvostopenjsko sodišče.