VSC sklep R 30/2012

Za odločanje o predlogu upnice za zavarovanje z začasno odredbo je stvarno pristojno Okrajno sodišče v C.

Okrajno sodišče v C. se je s sklepom z dne 21. 3. 2012 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero je upnica predlagala začasno prekinitev izvrševanje stikov med dolžnikom in mladoletno hčero dolžnika, dogovorjenih s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v C. z dne 16. 2. 2009, opr. št. N 881/2008. Svojo odločitev je sodišče utemeljilo s sklicevanjem na določbo 10. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki v razmerju do 266. člena ZIZ kot specialnejši zakon določa izjemo od splošne pristojnosti okrajnih sodišč za odločanje o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje v primerih, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug postopek. Po navedeni določbi ZZZDR okrajna sodišča niso pristojna za vsebinsko odločanje o vprašanjih in razmerjih, ki so urejena v ZZZDR .

Po pravnomočnosti sklepa z dne 21. 3. 2012 in odstopu zadeve Okrožnemu sodišču v C., je to sprožilo spor o pristojnosti. Navajalo je, da glede na to, da pred Okrožnim sodiščem v C. ni uveden nepravdni postopek zaradi urejanja stikov med strankami predlaganega zavarovanja, glede na določbo člena 266 ZIZ Okrožno sodišče ni pristojno za odločanje o predlagani začasni odredbi. Določba prvega odstavka 10.a člena ZZZDR se sicer nanaša le na odločanje o glavni stvari in je sicer presplošna, da bi bilo mogoče iz nje sklepati na neučinkovanje določbe člena 266 ZIZ. Zato meni, da je za odločanje o predlagani začasni odredbi stvarno pristojno Okrajno sodišče v C.

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrajno sodišče v C.

ZIZ kot matičen predpis, ki ureja tudi postopke zavarovanja z začasnimi obredbami, v petem členu določa, da je za dovolitev (izvršbe in) zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače. ZIZ v 266. členu pa določa, katero od sodišč je pristojno za odločitev o predlogih za zavarovanje z začasnimi odredbami in za samo zavarovanje, med drugim v prvem odstavku navedene določbe tudi določa krajevno pristojno sodišče za odločanje v primeru, da je začasna odredba predlagana še preden je uveden pravdni ali kakšen drug postopek. Eno od zakonskih izjem iz 5. člena ZIZ predstavlja določba 5. točke drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih, v kateri je izrecno določeno, da je o predlogih za izdajo začasnih odredb vloženih pred začetkom spora, o katerem bo civilno sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih oziroma v zadevah, v katerih je dogovorjena arbitrarna pristojnost ter o predlogih za izdajo začasnih odredb v zadevah za intelektualno lastnino, za odločanje na prvi stopnji pristojno okrožno sodišče. Takšne zakonske izjeme v smislu 5. člena ZIZ pa ne predstavlja tudi določba prvega odstavka 10.a člena ZZZDR. Ta sicer določa, da je za odločanje o zadevah iz tega zakona (torej ZZZDR), za katere so po tem zakonu pristojna sodišča, na prvi stopnji stvarno pristojna okrožna sodišča. Vendar pa ZZZDR v 106. členu, v katerem sicer ureja stike med starši in otroki, urejanja teh stikov z ukrepi zavarovanja z začasnimi odredbami ne ureja in ne zajema. Tudi ZPP v 27. poglavju, kjer določa posebna pravila postopkov v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, v 411. členu, v katerem kot posebnost ureja tudi možnost izdaj začasnih odredb, te izrecno omejuje samo na že tekoče postopke o zakonskih sporih ali sporih iz razmerij med starši in otroki. Vsebine določbe prvega odstavka 10. a člena ZZZDR tako ni mogoče razlagati tako, da bi ta lahko predstavljala zakon, ki izključuje uporabo splošnega pravila o stvarni pristojnosti sodišč za odločanje v postopkih zavarovanja, kot tega določa 5. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 266. člena ZIZ.

V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zato Višje sodišče v C. sklenilo, da je za odločanje o konkretnem predlogu upnice za izdajo začasne odredbe stvarno pristojno Okrajno sodišče v C.