VSRS Sklep VIII DoR 88/2012

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 11. 5. 2010 in 1. 7. 2010, s katerima je bila zavrnjena tožnikova zahteva za neposredno izplačevanje nadomestila plače za čas tožnikove odsotnosti z dela zaradi bolezni od 15. 6. 2007 dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tožena stranka je na podlagi zahteve delodajalca izplačala bruto nadomestilo za čas od 27. 7. 2007 do 30. 11. 2007, tožnik pa ni utemeljil zahtevo za izplačilo od 15. 6. 2007 do 15. 4. 2010, čeprav je za del tega obdobja nadomestilo bilo izplačano, za drugi del pa tožnikov delodajalec ni vložil zahtevka za refundacijo. V primerih neizplačevanja nadomestil s strani delodajalca zaradi njegove insolventnosti v dolžniški položaj delodajalca vstopi jamstveni in preživninski sklad.

2Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da naj se dopusti revizija glede vprašanja, ali bi moralo sodišče odločati po pravilih o odškodninski odgovornosti tožene stranke oziroma po pravilih o neupravičeni obogatitvi. Sprašuje tudi, ali je sodišče kršilo postopek s tem, ko ni upoštevalo njegovih neprerekanih trditev o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Vprašanje je, ali lahko delavec neposredno od tožene stranke zahteva plačilo nadomestila za upravičeno odsotnost z dela – pri čemer lahko zavarovanci, ki niso delavci, zahtevajo neposredno od tožene stranke izplačilo nadomestila. Meni, da bi moralo sodišče ugotoviti neustavnost veljavne zakonske ureditve. Izpostavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišči nista opredelili do njegovih navedb o odškodninski odgovornosti in do vprašanja ustavnosti obstoječe ureditve.

4Iz določbe 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) izhaja, da je revizija dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja. Ta spor je spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (2. točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1).

5Ker je revizija v tem primeru dovoljena že po citirani določbi ZDSS-1, ni pravne podlage niti pravnega interesa tožnika, da bi Vrhovno sodišče odločalo o predlogu za dopustitev revizije. Takšen predlog je nedovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi določb 377. in 374. člena ZPP zavrglo.