VSL sklep II Cp 2335/2012
ECLI:SI:VSLJ:2012:II.CP.2335.2012Področje: odškodninsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. V zadevnem primeru torej ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, ampak gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Izrek
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni pristojno za odločanje v zadevi, in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
2Zoper sklep se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami - ZPP). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se postopek nadaljuje pred okrajnim sodiščem. Navaja, da je zadevno tožbo vložil zoper fizično osebo in v zadevnem primeru ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnik je v tožbi podal trditveno podlago v zvezi z žaljivim ravnanjem, ki je bilo storjeno s strani fizične osebe, toženca. Res je do žaljivk in žaljivega ravnanja prišlo v delovnih prostorih, vendar pa slednje ne pomeni, da gre v obravnavanem primeru za delovni spor. Toženec je tožnika grdo žalil na osebni ravni in ne kot delodajalec. Dejstvo, da je tožnik vložil tožbo na delovno in socialno sodišče zaradi „mobinga“, za potek te zadeve ni relevanten. Bistveno je, kaj tožnik trdi v tožbi, zato je jasno, da je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
3Toženec na pritožbo ni odgovoril.
4Pritožba je utemeljena.
5Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega stališča, da so (primarno) tožbene navedbe tiste, ki so odločilne pri preizkusu stvarne pristojnosti. Tožnik je v tožbi navedel, da so mu bile z (opisanimi) dejanji toženca kršene osebnostne pravice, in sicer pravica do dobrega imena in časti, pravica do dostojanstva in pravica do duševne celovitosti. S tem v zvezi pritožba utemeljeno izpostavlja, da v zadevnem primeru ne gre za spor o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (2. in 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji), čeprav je tožnik zaposlen v glasbeni šoli, katere ravnatelj je toženec. Gre za civilnopravni odškodninski spor med fizičnima osebama (1. člen ZPP), za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ki je v tej zadevi okrajno sodišče (30. člen ZPP).
6Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
7Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 12. 2012Nazaj na vrh ↑