VSRS Sklep X Ips 215/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogom iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper sklep Upravne enote Brežice, št. 330-569/2007-37(B1403) z dne 27. 1. 2010, v zvezi s sklepom istega organa o popravi pomote, št. 330-569/2007-40(B1403) z dne

172. 2010, in z odločbo tožene stranke, št. 33008-35/2010/2 z dne 18. 1. 2011. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega organa, s katerim je ta kot prepozno zavrgel njeno zahtevo za odobritev pravnega posla pridobitve lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 15 in 16 k. o. ..., ki ga nadomešča sodba Okrajnega sodišča v Brežicah P 95/1999 z dne 21. 8. 2002, ki je postala pravnomočna dne 6. 7. 2004. S sklepom o popravi pomote je prvostopenjski organ popravil napačen zapis oznake zemljišča, in sicer je navedel pravilno parc. št. 16.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje.

6Glede dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1 revidentka navaja, da gre za odločitev o pravnem vprašanju, kdaj začne teči šestdesetdnevni rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla iz prvega odstavka 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) oziroma ali jo ta rok veže, če je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča na oglasno desko pristojne upravne enote dana 12. 5. 1999 in se je rok za njen sprejem iztekel 10. 6. 1999, prodajno pogodbo pa je nadomestila sodba Okrajnega sodišča v Brežicah, ki je postala pravnomočna 6. 7. 2004. Navaja, da o tem vprašanju v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločilo. Uveljavlja tudi, da izpodbijana sodba glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, odstopa od prakse Vrhovnega sodišča in se sklicuje na sodbe II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009, X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 in II Ips 714/2008 dne 4. 3. 2010.

7Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka z navedenim pravnim vprašanjem in zatrjevanim odstopom od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazala dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1. O pravnem vprašanju, ki je glede na okoliščine obravnavanega primera bistveno za odločitev, je Vrhovno sodišče že odločalo v zadevi X Ips 126/2011 z dne 29. 3. 2012, v kateri je šlo za enake pravne okoliščine in bistveno podobne dejanske okoliščine.

8V navedeni zadevi je bila namreč prav tako kot v obravnavni zadevi ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč objavljena na oglasni deski pristojne upravne enote in sprejeta pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah ZKZ (Ur. l. RS, št. 36/2003, v nadaljevanju ZKZ-B), v sodnem postopku je bila izdana pravnomočna sodba, ki je nadomestila pravni posel, vloga za odobritev pravnega posla pa je bila na upravni enoti vložena po začetku veljavnosti ZKZ-B in po preteku šestdesetih dni od pravnomočnosti sodbe. Vrhovno sodišče je v navedeni zadevi presodilo, da se je postopek odobritve pravnega posla začel z vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla. Ker je tedaj že veljal ZKZ-B, ki je v 22. členu ZKZ vnesel rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla, je glede na tedaj prevladujočo prakso upravnih organov in sodno prakso, da mora predkupni upravičenec pred vložitvijo zahteve za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku, štelo, da je šestdesetdnevni rok za vložitev zahteve za odobritev pravnega posla začel teči s pravnomočnostjo take sodbe.

9Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi, v kateri gre torej za enako pravno in bistveno podobno dejansko situacijo (do sprejema ponudbe je prišlo pred začetkom veljavnosti ZKZ-B; sodišče splošne pristojnosti je v pravdnem postopku izdalo sodbo, ki je nadomestila sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ki je postala pravnomočna po uveljavitvi ZKZ-B, zahteva za odobritev pravnega posla pa je bila vložena po preteku šestdesetdnevnega roka od pravnomočnosti sodbe), ne odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 126/2011. Upoštevaje navedene dejanske okoliščine obravnavanega primera, ki so tako kot v zadevi X Ips 126/2011 nastale v okoliščinah tedaj uveljavljene upravne in sodne prakse, se revizija neutemeljeno sklicuje na stališča Vrhovnega sodišča, zavzeta v zadevah II Ips 835/2007, X Ips 365/2010 in II Ips 714/2008, v katerih ne gre za primerljivo dejansko situacijo. Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10Ker revidentka ni izkazala izpolnjenosti uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

K II. točki izreka:

11Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.