VSL sklep II Ip 2398/2012

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v ugodilnem delu spremeni tako, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper pritožnico A z dne 21. 6. 2011 zavrne, v ostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjenem delu, ki določa prekinitev postopka, v točki I potrdi.

II. Upnik je dolžan dolžnici v 8 dneh povrniti 47,70 EUR stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne po prejemu tega sklepa dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 8. 12. 2008, ki je postal pravnomočen dne 20. 6. 2008, prekinilo z dnem 7. 2. 2011 in nadaljevalo zoper pravno naslednico A (I. točka izreka sklepa), z novim izvršilnim sredstvom (II. točka izreka sklepa), predlog upnika za nadaljevanje izvršbe pa je zavrnilo v delu, ki se nanaša na rubež plače dolžnice pri dolžnikovem dolžniku (III. točka izreka sklepa).

2Zoper točko I. sklepa v celoti se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ni sporno, da je dolžnica kot edina družbenica bila aktivna družbenica izbrisanega prvotnega dolžnika in je v trenutku izbrisa odgovarjala za obveznosti izbrisanega prvotnega dolžnika. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 15. 2. 2011 začelo stečajni postopek nad najdenim premoženjem prvotnega dolžnika. Za uveljavitev zahtevkov upnikov do osebno odgovornih in aktivnih družbenikov izbrisane pravne osebe se v primeru začetka stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe v skladu s šestim odstavkom 443. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. in celoten 351. člen ZFPPIPP. Tako lahko zahtevke do osebno odgovornih družbenikov uveljavlja le stečajni upravitelj v imenu upnikov in v dobro stečajne mase. Upniki torej izgubijo aktivno legitimacijo, odgovornost oziroma obveznost aktivnih družbenikov do upnikov pa z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe preneha. Glede na navedeno je odgovornost dolžnice do upnika prenehala z začetkom stečajnega postopka dne 15. 2. 2011, upnik pa bo lahko poplačan zgolj iz vrednosti najdenega premoženja prvotnega dolžnika. Ker se za stečajni postopek nad najdenim premoženjem smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo, je bil upnik svojo terjatev dolžan prijaviti v stečajni postopek, tega pa po podatkih iz Osnovnega seznama preizkušenih terjatev z dne 15. 6. 2011 ni storil, zato je njegova terjatev prenehala. Iz previdnosti pa dolžnica navaja še, da je terjatev prenehala tudi zaradi poplačila. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog upnika zavrne ter upniku naloži v plačilo vse pritožbene stroške dolžnice, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki nanjo ni odgovoril.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje 8. 12. 2009 na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi zoper dolžnika M d.o.o.. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv 20. 6. 2008. 28. 2. 2011 je upnik zaradi izbrisa prvotnega dolžnika iz sodnega registra dne 7. 2. 2011 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico izbrisane družbe, A, z novimi izvršilnimi sredstvi. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa pod točko I prekinilo postopek in predlagano nadaljevanje izvršbe na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZIZ dovolilo, saj je ugotovilo, da je v času izbrisa družbe iz registra pritožnica imela status družbenice.

7Dolžnica v pritožbi pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede statusa družbenice, vendar pa utemeljeno opozarja, da pogoji za nadaljevanje izvršbe zoper njo kljub temu zaradi pozneje najdenega premoženja izbrisane družbe niso izpolnjeni. V skladu s prvim odstavkom 443. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP se namreč v primeru, če se premoženje najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, nad njim opravi stečajni postopek. Za stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o stečajnem postopku nad pravno osebo (drugi odstavek 443. člena ZFPPIPP). Po šestem odstavku istega člena pa se v primeru, ko je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, za uveljavitev zahtevkov iz 1. točke prvega odstavka in iz šestega odstavka 442. člena tega zakona (zahtevki upnikov do osebno odgovornih družbenikov in zahtevki upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane pravne osebe) smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona. Po drugem in tretjem odstavku 350. člena ZFPPIPP tako z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornemu družbeniku na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase. Po drugem odstavku 351. člena ZFPPIPP pa je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev proti osebno odgovornim družbenikom samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

8V predmetni zadevi je bil nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane družbe že dne 15. 2. 2011, torej še pred vložitvijo upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe, začet stečajni postopek, zato sodišče prve stopnje glede na zgoraj citirane zakonske določbe ni imelo podlage za nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenico izbrisane gospodarske družbe – prvotnega dolžnika na predlog upnika (prim. VSL Sklep I Cpg 668/2011 z dne 21. 9. 2011, VSK Sklep Cpg 135/2009 z dne 3. 9. 2009). Pritožbeno sodišče je pritožbi dolžnice zato ugodilo in izpodbijani sklep v točki I v odločitvi o predlogu upnika za nadaljevanje postopka zoper dolžnico spremenilo tako, da je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper družbenico izbrisane družbe zavrnilo, v ostalem pa pritožbo zoper tisti del sklepa pod točko I, ki ugotavlja prekinitev postopka zaradi izbrisa prvotnega dolžnika iz registra z dne 7. 2. 2001 zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o prekinitvi je pravilna in temelji na 205. členu ZPP.

9Ker je dolžnica s pritožbo pretežno uspela, ji mora upnik v skladu z tretjim odstavkom 154. člena ZPP, 155. členom ZPP in drugim odstavkom 165. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ, ter v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi – ZOdvT povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je dolžnici priznalo priglašenih 10,20 EUR za sestavo pritožbe po tar. št. 3468 ZOdvT ter administrativne stroške v znesku 2,04 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT (in ne priglašenih 20,00 EUR, saj omenjena tar. št. določa, da se pavšalni stroški odmerijo v višini 20 % priznane nagrade, vendar največ 20,00 EUR), skupaj z 20 % DDV po tar. št. 6007 ZOdvT 14,70 EUR. Skupaj s takso za pritožbo v višini 33,00 EUR znašajo dolžničini pritožbeni stroški 47,70 EUR, ki ji jih mora upnik povrniti v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 9. dne od poteka paricijskega roka dalje do plačila.