VSM sklep I Ip 243/2012

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu I. točke izreka (odločitev o zavrnitvi ugovora) in v II. točki izreka (stroškovna odločitev) potrdi.

1S sklepom citiranim v uvodu je sodišče v postopku ponovnega odločanja o ugovoru dolžnika ugovoru zoper sklep o zavarovanju delno ugodilo v obsegu zakonskih zamudnih obresti od zneska 191,95 EUR za obdobje od 11. 4. 2002 dalje do plačila, v ostalem delu pa ugovor zavrnilo. Hkrati je dolžniku naložilo, da upniku povrne nadaljnje stroške v znesku 46,80 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Proti zavrnilnemu delu tega sklepa in stroškovni odločitvi vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izrecno ne opredeljuje, iz vsebine pritožbe pa je razvidno, da uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbo utemeljuje z navedbami, da terjatev "tožeče stranke ne temelji na podlagi verodostojne listine glavnice, obračuna obresti in stroškov", ter da sodišče ni preverilo dejanskega stanja in je zmotno odločilo. Dolg dolguje pravna oseba I. d.o.o.. Izpostavlja, da sodišče prve stopnje v sodbi ni ugotavljalo dejanskega dolžnika. Tožena stranka zneska ne dolguje. Tožena stranka v postopkih je fizična oseba in ne odgovarja za dolg pravne osebe v obdobju, ko je nastal zahtevek. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po opravi pritožbenega preizkusa v obsegu v pritožbi uveljavljanih razlogov in razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi upnik zoper dolžnika predlagal zavarovanje terjatve na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljutomeru Z 2001/22 z dne 2. 7. 2001 in sklepa Višjega sodišča v Mariboru Cp 2498/2001 z dne 26. 3. 2002. S slednjim je bila dolžniku naložena obveznost, da upniku povrne stroške postopka v višini 46.000,00 SIT, sedaj 191,95 EUR, s sklepom Okrajnega sodišča v Ljutomeru Z 2001/22 z dne 2. 7. 2001 pa, da upniku povrne stroške v višini 18.000,00 SIT, sedaj 75,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila.

5Sodišče dovoli zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dolžnika na podlagi izvršilnega naslova (243. členom ZIZ). Po 1. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ predstavlja izvršilni naslov tudi izvršljiva sodna odločba. V sklepu o zavarovanju izvršilno sodišče v delu, v katerem odloča o stroških dejanj zavarovanja, odloča o materialnopravni pravici stranke - obstoju terjatve. Ta del sodnega odločbe - sklepa zato predstavlja izvršilni naslov.

6Prvostopenjsko sodišče je glede na obstoj izvršilnega naslova (sklep o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljutomeru Z 2001/22 z dne 2. 7. 2011 v odločitvi o stroških postopka in sklep Višjega sodišča v Mariboru Cp 2498/2001 z dne 26. 3. 2002, v delu o stroških postopka), izkazano podlago za izdajo sklepa o zavarovanju, utemeljeno sledilo predlogu upnika in s sklepom o zavarovanju dovolilo zavarovanje za upnikovo terjatev.

7Tak sklep lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, v katerem mora navesti razloge, ki preprečujejo zavarovanje in so primeroma našteti v 1. do 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ, in predložiti tudi dokaze, s katerimi takšna dejstva dokazuje (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ), sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

8Dolžnik je v ugovoru z navedbami, da je bila terjatev v celoti poplačana in se je postopek ustavil, uveljavljal ugovorni razlog prenehanja terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ. Prvostopenjsko sodišče je ta ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da dolžnik te trditve ni dokazal. Drugostopenjsko sodišče temu zaključku pritrjuje. Upnik je namreč v odgovoru na ugovor s predložitvijo vloge (l. št. 15), ki jo je podal v postopku I 306/2009, vodenim pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, dokazal, da je podal umik iz razloga, ker dolžnik ni več zaposlen, in ker nima drugega rubljivega premoženja in ne iz razloga poplačila, kot je sodišče prve stopnje zmotno navedlo v obrazložitvi sklepa o ustavitvi I 306/2009 z dne 27. 11. 2009. Glede na takšno dejansko stanje, ko je za sklep o ustavitvi I 306/2009 z dne 27. 11. 2009, na katerega se sklicuje dolžnik in zatrjuje prenehanje terjatve, dokazano, da je bil izdan na podlagi izjave upnika, da podaja umik iz razloga, ker dolžnik nima rubljivega premoženja in ne iz razloga poplačila, s strani dolžnika zatrjevano prenehanje terjatve ni dokazano. Dolžnik namreč za trditve poplačila terjatve ni ponudil nobenih drugih dokazov, razen sklep o ustavitvi, za katerega je nesporno ugotovljeno, da ni bil izdan iz razloga poplačila terjatve. Prvostopenjska odločitev o zavrnitvi teh ugovornih trditev se po navedenem izkaže kot utemeljena in pravilna.

9Neutemeljeno pritožba izpodbija odločitev z navedbami, da terjatev "ne temelji na podlagi verodostojne listine, glavnice, obračuna obresti in stroškov", in da dolg dolguje pravna oseba I. d.o.o.. Kot že navedeno uvodoma, je sodišče izdalo sklep o zavarovanju na podlagi sklepov sodišča - izvršljivih sodnih odločb, ki po ZIZ (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ) predstavljata izvršilni naslov. Sklep o zavarovanju torej ni izdan na podlagi verodostojnih listin. Obveznost, katere zavarovanje predlaga upnik, je ugotovljena v izvršilnem naslovu in ne v verodostojni listini. V izvršilnem naslovu je kot dolžnik naveden dolžnik J. Š. kot fizična oseba in ne pravna oseba I. d.o.o.. Obveznost iz izvršilnega naslova je naložena fizični osebi dolžniku J. Š. in po sklepu Okrajnega sodišča v Ljutomeru Z 22/2001 z dne 2. 7. 2011 zajema glavnico v višini 75,11 EUR ter zakonske zamudne obresti od tega zneska od 27. 3. 2002 dalje do plačila ter po sklepu Višjega sodišča v Mariboru Cp 2498/2001 z dne 26. 3. 2002 glavnico v višini 191,95 EUR. Pritožbena izvajanja v smeri, da dolžnik ni legitimiran, in da ne odgovarja za obveznost iz izvršilnega naslova, za katero je upnik predlagal zavarovanje, je glede na v izvršilnem naslovu navedene stranke in obveznost zavrniti.

10Prvostopenjska odločitev o zavrnitvi ugovora se tako tudi po presoji pritožbenih navedb pokaže kot pravilna in zakonita. V posledici neuspeha ugovora v pretežnem delu je pravilna in zakonita tudi odločitev o naložitvi ugovornih stroškov upnika v plačilo dolžniku. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).