VSL Sklep Cst 717/2017

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 1. in 3. odstavku izreka potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se delno ugodi ugovoru upnika U. d.d. z dne 4. 10. 2017 zoper sklep o prodaji - prvi, St ... z dne 19. 9. 2017 (1. odstavek izreka). Navedeni sklep o prodaji je nadalje razveljavilo glede prodaje terjatve v četrti alineji 1. točke izreka sklepa v višini 8.488.570,18 EUR do tožene stranke U. d.d., ki se uveljavlja v postopku XII Pg 2731/2014 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (2. odstavek izreka). Glede prodaje terjatve v tretji alineji 1. točke izreka navedenega sklepa o prodaji v višini 8.488.570,18 EUR do tožene stranke U. d.d., ki se uveljavlja v postopku XII Pg 3256/2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je ugovor upnika kot neutemeljen zavrnilo (3. odstavek izreka).

2Zoper 1. in 3. odstavek izreka navedenega sklepa je vložila pritožbo upnica U. d.d. Uveljavlja je pritožbena razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikovemu ugovoru ugodi in sklep o prodaji razveljavi tudi v tretji alineji 1. točke izreka, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v 1. in 3. odstavku izreka razveljavi, zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je po podatkih vpisnikov stečajni dolžnik tožeča stranka terjatve iz tretje alineje 1. točke sklepa o prodaji - prvi, St ... z dne 19. 9. 2017 (nadalje: sklep o prodaji), torej glede terjatve v višini 8.488.570,18 EUR, ki jo le-ta vtožuje od tožene stranke U. d.d. v postopku pod opr. št. XII Pg 3256/2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Navedlo je, da je presoja obstoja, utemeljenosti, višine in zapadlosti te terjatve predmet presoje v navedenem gospodarskem sporu, z vidika stečajnega postopka pa je taka vtoževana terjatev verjetno, opredeljeno in pričakovano bodoče premoženje stečajnega dolžnika, ki je lahko v pravnem prometu. Pojasnilo je še, da je z izpodbijanim sklepom o prodaji dovoljeno le zbiranje nezavezujočih ponudb in neposredna pogajanja za prodajo take terjatve, zato je morebitni nakup oziroma prodaja te sporne terjatve v celoti odvisna od presoje in interesa potencialnih kupcev zanjo, ne pa od pravne ocene (o obstoju in utemeljenosti) ali cenitve (višine in zapadlosti) terjatve na strani stečajnega upravitelja. Namen nezavezujočega zbiranja ponudb po 328. členu ZFPPIPP je prav v tem, da se pridobijo informacije za presojo najugodnejših pogojev za prodajo, kadar vrednosti premoženja, v tem primeru terjatve, ni mogoče oceniti na podlagi primerljivih tržnih cen.

5Upnica v pritožbi navaja, da terjatev iz tretje in četrte alineje 1. točke izreka sklepa o prodaji ni mogoče obravnavati ločeno. Navedeno naj bi izhajalo tudi iz postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XII Pg 3256/2015, v katerem tožeči stranki (torej tudi insolventni dolžnik) predlagata združitev postopkov z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. XII Pg 2731/2014. Trditev tožečih strank, da zahtevka iz obeh omenjenih postopkov temeljita na isti dejanski in pravni podlagi, naj bi bilo kazala na to, da tudi insolventni dolžnik meni, da gre za isto terjatev. Opozarja na identičnost navedb tožečih strank v obeh postopkih ter enako višino tožbenega zahtevka.

6Po presoji pritožbenega sodišča so te pritožbene navedbe neutemeljene, saj je združitev postopkov po prvem odstavku 300. člena ZPP ukrep sodišča v primerih, ko teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, pa se lahko vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, s ciljem zagotoviti smoternost vodenja postopka z vidika pospešitve obravnavanja in zmanjšanja stroškov. Že iz trditev upnice v ugovoru zoper sklep o prodaji z dne 4. 10. 2017 je razvidno, da postopka pod opr. št. XII Pg 3256/2015 in pod opr. št. XII Pg 2731/2014 ne potekata med istimi strankami, temveč v teh dveh postopkih potekata dve pravdi, v katerih je ista oseba (U. d.d. kot tožena stranka) nasprotnik različnih tožnikov. Ne gre torej za isto terjatev, kot to zmotno navaja upnica v pritožbi.

7Prav tako ni utemeljen očitek upnice, da ni jasno, katera terjatev naj bi bila sploh predmet prodaje po tretji alineji 1. točke izreka sklepa o prodaji. S tem, ko je sodišče v sklepu o prodaji navedlo, v katerem postopku se uveljavlja plačilo te terjatve (terjatev v višini 8.488.570,18 EUR do tožene stranke U. d.d., ki se uveljavlja v postopku XII Pg 3256/2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani) je, po presoji pritožbenega sodišča, ta terjatev dovolj določno opredeljena.

8Upnica v pritožbi izpodbijanemu sklepu nadalje očita, da terjatev, ki se uveljavlja v zadevi XII Pg 3256/2015 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani iz naslova domnevno povzročene škode, ni nastala niti ni izkazana njena višina. Dejstvo, da je bila v zvezi s sporno terjatvijo vložena tožba ne potrjuje njenega obstoja, zaradi česar upnica meni, da je ni mogoče šteti za premoženje stečajnega dolžnika oziroma za del stečajne mase. Meni, da bi bilo zato treba s prodajo terjatve počakati do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka.

9Po presoji pritožbenega sodišča tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena, saj je lahko predmet prodaje tudi sporna pravica.¹ Sporna je vsaka terjatev, ki ji dolžnik v celoti ali delno nasprotuje. Sporna je lahko terjatev iz pogodbenega razmerja ali iz kakšnega drugega naslova, na primer odškodninska obveznost. Za kupca je torej posel s sporno pravico tvegan, saj se spor lahko razreši v korist dolžnika, s tem tudi izostane uspeh prodajne pogodbe.² Prodajalčeva izpolnitev, to je prenos pravice na kupca ima zato tedaj pravno napako, saj se lahko v postopku izkaže, da pogoji, da bi kupec postal imetnik odstopljene pravice, niso izpolnjeni. Ker so splošna pravila o prodajalčevi odgovornosti za napake dispozitivna, se v takem primeru, ko je predmet prodaje sporna terjatev, odgovornost prodajalca za pravne napake s pogodbo lahko povsem izključi (prvi odstavek 493. člena OZ). S takšnim pogodbenim določilom kupec prevzame tveganje in negativne posledice, ki bi jih po splošnih pravilih o odgovornosti za pravne napake moral nositi prodajalec. Kot izhaja iz navedenega torej okoliščina, da se prodaja sporna terjatev, ne predstavlja ovire za prodajo te terjatve. Pritožbena navedba upnika, da je s prodajo terjatve treba počakati do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, pa iz navedenega razloga na odločitev sodišča ne more uspešno vplivati.

10Uveljavljena pritožbena razloga torej nista utemeljena. Sklep sodišča prve stopnje pa je v izpodbijanem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

¹ Sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe (prvi odstavek 441. člena OZ).
² Primerjaj dr. Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba Ljubljana 2004, stran 93.