493. člen OZ

Ob sklenitvi prodajne pogodbe stavba ni imela gradbenega in uporabnega dovoljenja, ker ju po samem zakonu ni pridobila. Prav tako niso bili izpolnjeni pogoji po določbi 197. člena ZGO-1, po kateri se je pod določenimi pogoji upoštevalo, da določenih stavb, zgrajenih pred 31. 12. 1967, ni mogoče šteti za nelegalne gradnje. Prodaja zgradbe brez gradbenega in uporabnega dovoljenja predstavlja omejitev javnopravne narave po določbi 494. člena OZ. Skrbnost nepremičninskega posrednika pri opravljanju svojih poslov je skrbnost dobrega strokovnjaka, torej strožja skrbnost, saj gre za opravljanje njegove poklicne dejavnosti. Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak določeno strokovno avtonomijo, kar se nanaša tudi na izbiro načina oziroma metode svojega dela.

S prodajno pogodbo sta tožnika v last pridobila stanovanje, ki ima manjšo vrednost, kot bi jo imelo, če bi bilo locirano v legalno zgrajeni stavbi. Razlika je škoda, obstoječa od nakupa nepremičnine dalje, zato ni mogoče slediti toženi stranki, da škoda še ni nastala, ker tožnika stanovanja še nista poizkušala prodati. Pri dokazni oceni ni upoštevano, da tožnika negativnega dejstva, da gradbenega dovoljenja nista dobila in da z neskladno gradnjo nista bila seznanjena, težko dokazujeta. Večjo vlogo pri razčiščevanju tega dejstva je zato pričakovati od tožene stranke, ki bi lahko zatrdila in dokazala kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah je tožnika z neskladno gradnjo seznanila in jima izročila gradbeno dovoljenje. Ker tožnika svoje pravice iz pravne napake nista uveljavila v enem letu od dne, ko sta za pravno napako izvedela, z zahtevkom nista uspela.

Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Okoliščina, da se prodaja sporna terjatev, ne predstavlja ovire za prodajo te terjatve.

Na podlagi ključne dejanske ugotovitve, da je bila kupcema omejitev znana že od vsega začetka, sta pravice iz naslova jamčevanja v vsakem primeru izgubila.

Da bi prodajalec pravilno izpolnil svojo obveznost, ki se jo je s prodajno pogodbo zavezal izpolniti, ne zadošča, da zagotovi, da kupec na stvari pridobi lastninsko pravico, zagotoviti mora tudi, da je pravno stanje stvari, na kateri je lastninsko pravico prenesel na kupca, ustrezno. To pomeni, če ni drugače dogovorjeno, da stvar, ki je predmet prodaje, ne sme biti predmet drugih pravic oziroma pravnih dejstev, ki omejujejo uresničevanje lastninske pravice na stvari. Vzrok za pravno napako izvira iz prodajalčeve sfere, če pravica oziroma pravno dejstvo, ki pomeni pravno napako, že obstaja v trenutku, ko začne učinkovati prodajalčev razpolagalni pravni posel, ali če ta pravica oziroma pravno dejstvo nastane po tem trenutku, če je vzrok zanjo nastal pred tem trenutkom. Za presojo ni pomembno, ali je vzrok za napako prodajalčevo ravnanje ali pa je vzrok za to napako odločba državnega organa, ki učinkuje proti prodajalcu.

Za sklenitev pogodbe zahteva, da jo morata skleniti stranki, ki sta zato sposobni, da morata izraziti skupno in pravo voljo, da mora biti določen in dopusten predmet pogodbe in da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, če je predpisana. Med napakami volje ureja OZ tudi primer navidezne pogodbe. V prvem odstavku 50. člena določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. V drugem členu pa skuša pogodbo vendarle ohraniti v veljavi s tem, da predvideva, da v primeru, ko navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. Ni sporno, da sta prodajalec (komisionar) in tožnica sklenila komisijsko prodajo, iz katere izhaja, da se vozilo prodaja po sistemu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da sta stranki pogodbeno izključili prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, nikjer pa jasno ne izhaja, da sta s tem izključili tudi odgovornost prodajalca za glavne napake stvari.

Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Odpravljanju in sankcioniranju (morebitnih) pravnih napak oziroma kršitev procesnega ali materialnega prava v drugem (pravdnem) postopku so namenjena z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva v okviru tistega postopka.