VSL sklep I Ip 3270/2011

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. VL 25626/2011 z dne 02. 03. 2011, izdan na podlagi verodostojne listine, v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Trebnjem.

2Zoper sklep se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega in izvršilnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožil upnik. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da prvi odstavek 331. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da mora biti sklep, s katerim se zavrača predlog stranke ali se z njim odloča o predlogih stranke, ki si med seboj nasprotujejo, obrazložen. Sodišče prve stopnje je dolžnost obrazložitve opustilo in se do navedb in dokazov dolžnika ni opredelilo. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo. Zakon o gospodarskih družbah določa, da s prenosom preidejo na družbo pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba kot pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Vendar ZGD v 672. členu nadalje določa, da v primeru, ko družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Vpis prenosa je bil vpisan v register 08. 11. 2010. Ne držijo navedbe dolžnika, da je do prenosa prišlo že 30. 09. 2010. Da je ugovor dolžnika obrazložen, mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. V ugovoru morajo tako biti navedena pravno relevantna dejstva. Zgolj navajanje pavšalnih dejstev oziroma dejstev, ki na predmetno zadevo nimajo nobenega vpliva, mora imeti za posledico zavrnitev ugovora. Dolžnik je v ugovoru ugovarjal svoji pasivni legitimaciji. Navedel je, da on kot fizična oseba upniku ne dolguje ničesar, ker se je MTM S.P. preoblikoval v MTM d.o.o.. Iz navedenih materialnopravnih določb izhaja, da bi moral dolžnik za uspešen ugovor pasivne legitimacije navesti in dokazati, kdaj je prišlo do vpisa prenosa podjetnika posameznika in da je terjatev nastala po vpisu prenosa.

3Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da v pritožbi zatrjevana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Sodišče v primeru obrazloženega ugovora, s katerim se sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali v delu, v katerem je naloženo plačilo terjatve, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, ter odloči, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ). V opisani odločitvi je tako vsebovana tudi že presoja sodišča prve stopnje, da je ugovor obrazložen. Sodišče razlogov, zakaj šteje ugovor za obrazložen, ni dolžno navesti. Ne gre namreč za odločitev o utemeljenosti ugovora. Ne gre torej za meritorno odločanje v pravem pomenu, saj bo o utemeljenosti ugovora odločeno v pravdnem postopku. Presojo sodišča prve stopnje, da je ugovor obrazložen, pa lahko upnik izpodbija v pritožbi proti sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ.

6Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pred vložitvijo predloga za izvršbo o upnikovi terjatvi še ni odločeno, temveč domnevni obstoj upnikove terjatve izhaja iz verodostojne listine (to je praviloma le formalizirane trditve upnika). Sodišče zato v skladu s tretjim odstavkom 44. ZIZ dolžniku šele s sklepom o izvršbi naloži, da v roku poravna terjatev ter hkrati dovoli izvršbo v poplačilo te terjatve. Ugovor je obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (drugi odstavek 61. člena ZIZ), sicer se šteje, da je ugovor neutemeljen. Zatrjevati pa mora pravno pomembna dejstva, ki bi, če bi se v morebitni pravdi izkazala za resnična, lahko privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka. Glede na navedeno je lahko neobrazložen le tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za svoje trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterija obrazloženosti ugovora pa je treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu. Če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov v tem izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku (tako Ustavno sodišče RS v odločbi opr. št. Up-854/05 z dne 07. 02. 2007).

7Dolžnik je po presoji sodišča druge stopnje s svojimi trditvami povsem zadostil kriterijem obrazloženosti iz 61. člena ZIZ. V ugovoru je navedel, da upniku ne dolguje ničesar. MTM s.p. se je namreč 30. 09. 2010 preoblikoval v MTM d.o.o., ki je tako dolžnik vseh obveznosti. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki ureja statusno preoblikovanje podjetnika, določa, da s prenosom preidejo na družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Družba (nova ali prevzemna kapitalska družba) kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (667. člen ZGD-1). Do prehoda iz premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride z vpisom prenosa v sodni register. Ker pa v takšnem primeru pride do kvalitativnih razlik pri obsegu odgovornosti (prej gre za osebno odgovornost fizične osebe, po njem pa za odgovornost kapitalske družbe), je v 672. členu ZGD-1 določeno, da v primeru, da družba teh obveznosti ne izpolni, odgovarja zanje podjetnik z vsem svojim premoženjem. Obveznost fizične osebe za obveznosti, temelj katerih je nastal pred vpisom prenosa podjetja v sodni register, je torej neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem), a subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni (Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2007, 3. knjiga, stran 935). Dolžnikove ugovorne navedbe, da zaradi prenosa podjetja ni dolžnik (ugovor pasivne legitimacije), glede na navedeno predstavljajo pravno pomembno negativno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve upnikovega tožbenega zahtevka.

8Utemeljenosti navedb, s katerimi dolžnik izpodbija upnikovo terjatev, pa izvršilno sodišče v ugovornem postopku ne more presojati, temveč mora le ugotoviti, ali so v ugovoru navedena pravno pomembna dejstva in predlagani dokazi, ki so v zvezi s pravno pomembnimi dejstvi. Takoj ko ugotovi, da je ugovor obrazložen, mora postopati v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ in odločitev o zahtevku in stroških prepustiti pravdnemu sodišču, ki napravi vsebinsko presojo ugovora.

9Glede na navedeno pritožba upnika ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).