VSRS Sklep II Ips 565/2009

Postopek o predlogu za obnovo postopka se prekine do odločitve o reviziji.

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je razsodilo, da je na podlagi odpovedi najemne pogodbe s strani tožeče stranke toženka dolžna tožeči stranki izročiti v posest počiščeno zemljišče parc. št. 54 in 56/1 k.o. ..., s katerega so odstranjene vse naprave in objekti, enak zahtevek glede parcel št. 51/3 in 53 k.o. ... pa je zavrnilo. Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3Zoper sodbo, izdano na drugi stopnji, je toženka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

4Ker se je pravdni postopek v zadevi končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), se po drugem odstavku 130. člena tega zakona postopek nadaljuje po določbah dotedanjega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP).

5Po vložitvi revizije in predložitvi zadeve Vrhovnemu sodišču je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka, ker je v P. a. K. našla original darilne pogodbe, s katero so bila določena zemljišča (med drugim tudi sedanji parceli št. 54 in 56/1 k.o. P.) podarjena A. T.. Po njenem mnenju gre za nov dokaz, da je zemljišče dejansko last njenega moža, zaradi česar bi moralo sodišče zahtevek v celoti zavrniti.

6Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

O prekinitvi postopka za obnovo

7Po četrtem odstavku 402. člena ZPP sodišče odloči v primerih, v katerih stranka vloži revizijo, sočasno ali pozneje pa še predlog za obnovo postopka, kateri postopek bo prekinilo in katerega bo nadaljevalo. Ker je predlog za obnovo prispel k sodišču potem, ko je bila v zvezi z revizijo zadeva že poslana revizijskemu sodišču, je sklep o tem izdal senat revizijskega sodišča (prvi odstavek 404. člena ZPP. Vrhovno sodišče je pri odločanju o tem, kateri postopek bo prekinilo, v skladu s četrtim odstavkom 402. člena ZPP upoštevalo vse okoliščine primera, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi izredni pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki.

8Odločitev izpodbijane sodbe temelji izključno na obligacijskopravnem razmerju med tožečo stranko kot najemodajalcem in toženo stranko kot najemnikom in se izrecno z lastninsko pravico ne ukvarja, saj tudi tožeča stranka (kljub siceršnjemu vztrajanju, da je tudi lastnica zemljišč) izročitve zemljišč ni zahtevala na tej podlagi in sodišče druge stopnje je v obrazložitvi tudi pravilno pojasnilo, da ne gre za reivindikacijsko tožbo. Predlagani nov dokaz je torej izven relevantnega trditvenega in dokaznega gradiva, zato odločitev v revizijskem postopku ni odvisna od obnovitvenega postopka. Ob preizkusu dovoljenosti revizije pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da ta ni dovoljena, kar predstavlja nadaljnji razlog za to, da se nadaljuje revizijski postopek.

O reviziji

9Revizija ni dovoljena.

10Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

11Obravnavani spor je premoženjski. Tožeča stranka s tožbo zahteva izročitev počiščenih zemljišč, ki jih ima v posesti tožena stranka. Tožbeni zahtevek se ne nanaša na denarni znesek in kot vrednost spornega predmeta je v tožbi navedla 50.000.000 SIT (sedaj 208.646,30 EUR). Tožena stranka je v odgovoru na tožbo ugovarjala tožničini navedbi vrednosti spornega predmeta kot očitno previsoki. Po njenem mnenju se vrednost spora „oblikuje glede na vrednost pogodbe in ne na vrednost zemljišča“, najemnina po pogodbi pa je znašala 276 DEM letno oziroma cca 30.000 SIT. Tožeča stranka je pri označeni vrednosti vztrajala, sodišče prve stopnje pa se z vprašanjem vrednosti spornega predmeta ni ukvarjalo, ker je po 3. točki prvega odstavka 30. člena ZPP za odločanje v sporih iz najemnih ali zakupnih razmerij pristojno okrajno sodišče ne glede na vrednost spornega predmeta.

12Tožeča stranka svoj zahtevek temelji na podlagi odpovedi najemne pogodbe. Najemodajalčev zahtevek za vrnitev stvari po prenehanju najemne oziroma zakupne pogodbe je posledica zakupnikove pogodbene obveznosti (585. člen Zakona o obligacijskih razmerjih) in izhaja torej iz obligacijskopravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Tudi izročitev „počiščenega zemljišča, s katerega so odstranjene vse naprave in objekti“ je bila izrecna obveznost najemnika po sklenjeni najemni pogodbi (7. člen). Gre torej za spor, ki sodi med „spore o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja“ iz 42. člena ZPP. To določilo kogentno določa način ugotovitve vrednosti spornega predmeta. S tem, da predpisuje, da se kot vrednost spornega predmeta vzame enoletna najemnina oziroma zakupnina, razen če gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za krajši čas, izključuje tako ocenitveno dolžnost tožeče stranke (oziroma je morebitna drugače navedena vrednost spornega predmeta tožeče stranke irelevantna) kot tudi korekturno dolžnost sodišča.(1) Upoštevajoč višino enoletne najemnine, ki izhaja iz sklenjene najemne pogodbe (276 DEM, sedaj 141,12 EUR), vrednost spornega predmeta ne presega mejnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih.

13Ker revizija tožene stranke ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče s sklepom zavrglo (377. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Tako sklep VS RS III Ips 77/2008 in III Ips 78/2008.

Enako Jan Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, stran 227.