VSL sklep II Ip 1015/2010

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v nadaljnjem pravdnem postopku.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 06. 08. 2009 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne. Navaja, da ugovor dolžnika ni obrazložen v skladu z 61. členom v zvezi s 53. členom ZIZ. Dolžnik z ničemer ne izkaže oziroma ne more izkazati, da ni prejel navedenih računov, ter samo zatrjuje njihov neobstoj. Ker dolžnik v ugovoru predlaga vpogled v knjigovodske listine, bi lahko in moral te listine, ki naj bi utemeljevale ugovorne navedbe, predložiti v dokaz, saj se v nasprotnem ugovor ne more šteti za obrazloženega. Sicer pa so navedbe tudi neresnične in predstavljajo le poskus odložiti plačilo nespornega dolga dolžnika do upnika. Dolžnik „pozablja“ tudi, da je podpisal izpisek odprtih postavk na dan 30. 06. 2009. Že s tem je dokazana neresničnost ugovornih navedb. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Dolžnik je na pritožbo odgovoril in navaja, da je 23. 11. 2009 podal umik svojega ugovora in zato ne more na pritožbo odgovoriti.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu je sicer razvidno, da je dolžnik umaknil ugovor, vendar pa je to storil 24. 11. 2009, torej po tem, ko je bil že izdan sklep o njegovem ugovoru (14. 09. 2009) in tudi vložena pritožba. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne ureja posebej umika ugovora zoper sklep o izvršbi, zaradi česar pride v izvršilnem postopku v poštev smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer smiselno drugi odstavek 334. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranka umakne že vloženo pritožbo (ugovor) dokler sodišče druge stopnje (v zvezi z odločanjem o ugovoru sodišče prve stopnje) ne izda odločbe. O umiku ugovora bo torej odločalo pravdno sodišče v nadaljnjem postopku (prim. 441. člen ZPP).

Višje sodišče je ob pritožbi upnika preizkušalo, ali ugovor dolžnika zadošča kriterijem obrazloženosti iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Pritožbenih navedb, da ugovor ni obrazložen, ni upoštevalo, saj je dolžnik z navedbami o tem, da mu verodostojne listine niso znane in da se zato tudi ne more izjasniti glede njihove vsebine, ter da upniku ne dolguje ničesar oziroma da nima nobenih obveznosti do njega, ugovarjal temelju za nastanek terjatve, kar je pravno pomembno dejstvo, s katerim bi v pravdnem postopku lahko uspel, če bi se izkazalo za resnično. Uveljavljal pa je tako imenovano negativno dejstvo. Pri odločanju o ugovoru je treba upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu, ki je ob uveljavljanju negativnega dejstva na strani upnika. Zato upnik ne more uspeti s pritožbenim uveljavljanjem neobrazloženosti ugovora zaradi nepredložitve dokazov. Resničnosti ugovornih trditev pa izvršilno sodišče ne more preizkušati in je to prepuščeno pravdnemu sodišču v nadaljnjem postopku. Kakor hitro izvršilno sodišče ugotovi, da je ugovor obrazložen, mora na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Višje sodišče je glede na navedeno, in ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za končno odločbo v nadaljnjem pravdnem postopku.