VSRS Sklep II DoR 448/2011

Revizija se dopusti glede vprašanj:

ali je dokazna ocena sodišč nižjih stopenj obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka,

ali je tožnica zadostila svojemu trditvenemu bremenu v zvezi z izplačano odškodnino za nepremoženjsko škodo.

1Sodišče prve stopnje je nalog o plačilu iz sklepa o izvršbi VL 21465/2009 z dne 24. 2. 2009 obdržalo v veljavi tako, da je toženec dolžan tožnici plačati 3.965,05 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški izvršilnega ter pravdnega postopka, prav tako z zamudnimi obrestmi. Pojasnilo je, da je toženec povzročil prometno nesrečo in oškodovancu M. R. povzročil premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki mu jo je tožnica na podlagi pri njej sklenjenega zavarovanja povrnila. Ker je toženec nesrečo povzročil z vožnjo avtomobila v vinjenem stanju, nato pa je kraj nezgode še zapustil, tožnica na podlagi izgube zavarovalnih pravic od njega utemeljeno terja povračilo izplačane odškodnine. Toženčev ugovor, da je bil le sopotnik, z vozilom pa je upravljal A. S., je sodišče zavrnilo na podlagi indicev – toženec je bil pod vplivom alkohola, policist je ugotovil sveže ureznine in pikčaste poškodbe na levi roki toženca, ki je imel v lasišču tudi drobce levega stranskega ogledala (med vožnjo je imel levo stransko steklo spuščeno).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Dokazno oceno sodišča prve stopnje je podprlo z dodatnimi razlogi (poleg izpovedbe policista o poškodbah tožnika se je sklicevalo na ugotovitve policijskega zapisnika, poškodbe vozila in okoliščine, da je bila tožencu po nesreči prepovedana nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje, pravnomočno je bil obsojen v postopku zaradi prekrška, kot voznik pa je obravnavan tudi v kazenskem postopku, ki sicer še ni končan). Ker se izpovedbe toženca in prič (S. in M.) niso ujemale z navedenimi objektivnimi okoliščinami, jih je (enako kot sodišče prve stopnje) označilo za neverodostojne. Pojasnilo je tudi, da priča M. ni bil zaslišan, ker se kljub dvakratnemu vabljenju ni odzval, sodišče pa je vpogledalo v zapisnik o njegovem zaslišanju v kazenskem postopku. Enako bi sodišče odločilo tudi, če bi omenjeno pričo neposredno zaslišalo, saj niti v takšnem primeru ne bi bilo mogoče obiti omenjenih indicev.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem graja dokazno oceno oziroma njeno izvedbo in obrazložitev. Meni, da je odločitev obrazložilo šele pritožbeno sodišče, zaradi česar mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Kljub dokaznemu predlogu za zaslišanje M. je sodišče zgolj prebralo njegovo izpovedbo iz kazenskega postopka, s čimer je kršilo načelo neposrednosti. Ob tem je navedlo nepravilne razloge, s katerimi je tudi ocenjevalo neizvedeni dokaz. Protispisno je sklicevanje pritožbenega sodišča na policijski zapisnik, saj je v njem toženec obravnavan zgolj kot udeleženec prometne nesreče (in ne kot voznik), kar je toženec ugovarjal, sodišči pa se s tem nista ukvarjali. Končno ponavlja pritožbene razloge o pomanjkljivi trditveni podlagi tožeče stranke, ki ni opredelila vrste in obsega plačane nematerialne škode.

4Predlog je delno utemeljen.

5Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).