UPRS sodba I U 59/2012

Tožba se zavrne.

1Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 1702/2011-5 z dne 25. 10. 2011 ter kot oprostitev stroškov postopka.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je pristojni organ v zvezi z vloženo prošnjo za BPP vpogledal zadevni spis tukajšnjega sodišča ter pri tem ugotovil, da tožnica prosil za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sodbo, ki je postala pravnomočna in s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena njena tožba zoper odločbo Upravnega sodišča – Organa za BPP (opr. št. Bpp 458/2011-2 z dne 12. 9. 2011). Ker sodišče pri odločanju o tožbi ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila tožena stranka niti ni odločalo na podlagi 66. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), niso izpolnjeni pogoji za pritožbo iz 73. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na to, da zoper izpodbijano sodbo sodišča ni dopustno vložiti pritožbe, je bila tožnica tudi izrecno opozorjena v pravnem pouku navedene sodbe. Zato je pričakovanje tožeče stranke, da bi s pritožbo uspela, v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in zato je po presoji pristojnega organa utemeljeno zaključiti, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in se zato njena prošnja zavrne.

3Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo. V tožbi navaja, da je izpodbijana odločba v celoti nepravilna in nezakonita. Meni, da podpredsednica sodišča, ki je izdala odločbo, ni pristojna za odločanje v zadevi, saj po določbah 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik sodišča. V nasprotju z določbami ZBPP je po mnenju tožnice tudi način odločitve (z odločbo namesto s sklepom). Določbe ZUP, ZBPP in ZSV, ki so citirane v obrazložitvi izpodbijane odločbe, niso materialnopravna podlaga za zavrnitev zahteve za dodelitev ZBPP, zato odločitev nima podlage v zakonu in je tudi iz tega razloga v celoti nepravilna in nična. Podlage v zakonu tudi nimajo razlogi izpodbijane odločitve, saj ZBPP ne določa razlogov za zavrnitev prošnje. A.A. pa ni dolžnikov dolžnik, zato je sklicevanje na njegovo premoženje, ki je podedovano, v celoti nepravilno in nezakonito. Glede na vse navedeno in višino pokojnine in njenega moža, ki znaša skupaj 610 EUR oziroma 305 EUR na osebo, tožnica meni, da je upravičena do BPP in da je odločba nezakonita in nepravilna tudi zato, ker njen finančni položaj ni bil pravilno ugotovljen in ocenjen.

4Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5Tožba ni utemeljena.

6Po pregledu spisov in izpodbijane odločbe sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi, ki so navedeni v obrazložitvi. Zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje.

7Predvsem iz spisov sledi, da zoper sodbo Upravnega sodišča, v zvezi s katero prosi tožeča stranka za odobritev BPP, po določbah ZUS-1, na katere se pravilno sklicuje že tožena stranka, ni mogoče vložiti pritožbe. Zato je utemeljeno sklepanje pristojnega organa, da tožnica s pritožbo zoper sodbo ne more uspeti, in posledično pravilen tudi zaključek, da ne izpolnjuje pogojev za zaprošeno odobritev BPP. Po določbah prvega odstavka 24. člena ZBPP se namreč kot pogoj za dodelitev BPP izrecno zahteva, da zadeva, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh v zadevi. To pa v konkretnem primeru glede na povedano ni podano in zato je pravilno odločeno, da se prošnja tožeče stranke kot neutemeljena zavrne.

8Razlaga oziroma uporaba zakonov (ZBPP, ZUP, ZSV), kakršno tožnica zastopa v tožbi, ni pravilna, temveč je pravilna tista, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe. Sodišče zato tožbene ugovore, ki se nanašajo na razlago in uporabo navedenih predpisov, v celoti zavrača. O A.A. v obravnavani zadevi ni govora, zato so tožbene navedbe v tej zvezi nepomembne. Za odločitev tudi ni relevanten finančni položaj tožnice in njenega moža, saj se ob neizpolnjenem zakonskem pogoju razumnosti zadeve, izpolnjenost ostalih pogojev za odobritev ZBPP ne ugotavlja. Kot neutemeljen pa sodišče zavrača tudi ugovor nepristojnosti. Kot dovolj jasno sledi že iz izpodbijane odločbe, le-te ni izdala podpredsednica sodišča, kot se navaja v tožbi. Izdala jo je višja sodnica svetnica B.B. po pooblastilu predsednice sodišča. To pa pomeni, da je izpodbijana odločba izdana skladno z določbami 2. člena ZBPP, po katerih o odobritvi BPP odloča predsednik sodišča prve stopnje oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik, ki ima položaj sodnika svetnika na istem sodišču.

9Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo v zadevi brez glavne obravnave.