VSRS Sklep X Ips 300/2011

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper gradbeno dovoljenje Upravne enote Koper z dne 2. 7. 2010. Z navedenim gradbenim dovoljenjem je prvostopenjski upravni organ dovolil investitorju A. A. (stranka z interesom) gradnjo stanovanjskega objekta - dvojčka na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je z odločbo z dne 9. 11. 2010 zavrnila pritožbo revidentke zoper navedeno gradbeno dovoljenje.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno.

7Revidentka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali se lahko uporabi določba devetega dostavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), ko plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, tudi za primere, ko organ lokalne skupnosti zavrže odmero komunalnega prispevka iz razloga, ker meni, da investitor ni predložil popolne vloge, kljub temu, da je bil k dopolnitvi vloge pozvan.“

8Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj zastavljeno vprašanje po vsebini zadeve ni pomembno za odločitev v tej zadevi, kjer pristojni organ občinske uprave niti na zahtevo zavezanca niti po prejemu obvestila upravne enote o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, ni v predpisanem roku 15 dni, kot ga določa šesti dostavek 79. člena ZPNačrt odločil o odmeri komunalnega prispevka in zato plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja (deveti odstavek 79. člena ZPNačrt).

9Kot izhaja iz v postopku ugotovljenega procesnega dejanskega stanja, ki ga revident v reviziji ne izpodbija, je upravna enota dne 22. 1. 2010 obvestila pristojni občinski organ, da je vloga investitorja za pridobitev gradbenega dovoljenja popolna. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano dne 2. 7. 2010. Pristojni občinski organ pa vse do izdaje gradbenega dovoljenja o odmeri komunalnega prispevka ni odločil. Ker o odmeri komunalnega prispevka ni bilo odločeno niti v roku 15 dni, po prejemu obvestila upravne enote, da je vloga investitorja popolna, je torej po samem zakonu nastala posledica, da plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja po 66. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Zato vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve, zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa ni izkazan.

10Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).