VSRS Sodba II Ips 92/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razvezalo kupoprodajno pogodbo ... z dne 13. 9. 1994, ki sta jo na podlagi določb Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) sklenila tožeča stranka in pravni prednik toženca. Iz dne 3. 10. 2005 vložene tožbe je povzelo, da je tožeča stranka z navedeno pogodbo pravnemu predniku toženca prodala trisobno stanovanje v Brežicah. Slednji se je zavezal, da bo 10 % kupnine v znesku 145.282 SIT plačal v 60 dneh po podpisu pogodbe, preostanek pa v 120 obrokih. Kupec je 11. 5. 1997 umrl in stanovanje je na podlagi sklepa o dedovanju postalo last toženca, ki je obroke kupnine plačeval vse do meseca oktobra 2002. Kasneje zapadlih obrokov kljub pozivom tožeče stranke (z dne 16. 9. 2004 in 25. 2. 2005) ni več plačeval. Sodišče prve stopnje je utemeljenost zahtevka oprlo na določbe Zakona o obligacijskih razmerjih o razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve. Kasneje je izdalo še sklep, s katerim je zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi zoper sodbo in sklep zavrnilo ter izpodbijani odločbi potrdilo.

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženec vlaga revizijo, s katero uveljavlja vse revizijske razloge. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj sodbi nižjih sodišč spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, sicer pa naj ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve oziroma druge stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Navaja, da tožbe ni prejel niti ni bila izročena njegovemu družinskemu članu. Vročanje ni bilo opravljeno skladno z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe, kar je storilo celo tri leta po tem, ko naj bi bili za to izpolnjeni pogoji. Trdi, da tožeči stranki ni ničesar dolžan, saj je svojo obveznost iz pogodbe po opominu dokončno poravnal (27. 6. 2006 je plačal 452.716 SIT in dne 10. 8. 2006 še preostalih 169.620 SIT). Meni, da je treba upoštevati stanje stvari do konca glavne obravnave, kupoprodajna pogodba pa je bila v celoti realizirana že dve leti pred izdajo prvostopenjske sodbe. Pritožbeno sodišče tako ni upoštevalo, da stranka ne more zahtevati razveze realizirane pogodbe, kar velja tudi za delno neizpolnjeno pogodbo. Tožeča stranka je s tožbo poskušala razvezati pogodbo, katere izpolnitev je zahtevala z opomini. Navedenim materialnopravnim očitkom je pritožbeno sodišče nezakonito pripisalo dejansko naravo, zaradi česar se do njih ni opredelilo. Dodaja, da je na podlagi sporne pogodbe (in dedovanja) pridobljeno stanovanje njegov edini dom, kjer že vseskozi prebiva.

4Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6Revizija ni utemeljena.

7Podpisana vročilnica ustvarja izpodbojno domnevo, da je naslovnik prejel sodno pisanje takrat, kot je to navedeno v vročilnici. Te domneve revident ne more izpodbiti s skrajno posplošeno navedbo, da tožbe ni prejel. Na katerih konkretnih okoliščinah vročanja temelji fikcija vročitve, je revidentu pojasnilo že pritožbeno sodišče (četrti in peti odstavek 142. člena ZPP). Ker med njimi ni morebitne vročitve sporočila oziroma pisanja družinskemu članu (nasprotno – obvestili o prispelem pismu iz tretjega oziroma četrtega odstavka 142. člena ZPP in prvega odstavka 141. člena ZPP sta bili puščeni v hišnem predalčniku), revidentu sklicevanje na to okoliščino ne koristi.

8Revizijskih očitkov, ki ponavljajo pritožbene trditve o leta 2006 izvršenem dokončnem plačilu dolga, ni mogoče upoštevati že zaradi časovnih meja pravnomočnosti, ki v primeru prave (obsodilne) zamudne sodbe zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo (konkretno do 14. 11. 2005). Na to fazo je namreč nujno vezana le izpolnitev pogojev iz prvega odstavka 318. člena ZPP, ne pa tudi izdaja zamudne sodbe.(1) Toženec z omenjenimi očitki ne more uspeti tudi zato, ker z njimi nedopustno meri na dejansko podlago zamudne sodbe, kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče (drugi odstavek 338. člena ZPP in tretji odstavek 370. člena ZPP). Pravkar navedeni razlogi pojasnjujejo tudi neutemeljenost očitka o nemožnosti razveze že realizirane pogodbe, ki ga toženec izvaja izključno iz neupoštevnih trditev o plačilu obveznosti.

9Ker revizijski očitki niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

10Zavrnitev revizije obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj Zobec v Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 97, 106 in 107.