VSRS Sodba VIII Ips 30/2011

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 15. 12. 2008 in 20. 1. 2009 o zavrnitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine ter za priznanje pravice do starostne pokojnine od 31. 12. 2008 dalje. Ugotovilo je, da je bila tožnica 31. 12. 2008 še obvezno zavarovana, saj ji je tega dne prenehalo delovno razmerje, zato je imela izpolnjene pogoje za pridobitev starostne pokojnine šele 1. 1. 2009, ko pa so že veljali strožji pogoji: višja starost in višja pokojninska doba.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče nepravilno in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso povezuje 156. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), ki določa pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, s 157. členom ZPIZ-1, ki določa pogoje za pričetek izplačevanja pokojnine. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 81/2005 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Psp 108/2010. Tožnica je vse pogoje izpolnila na dan 31. 12. 2008, saj na dan, ko preneha delovno razmerje, preneha tudi zavarovanje.

4Revizija ni utemeljena.

5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6Dejansko stanje glede pogoja starosti in pokojninske dobe tožnice na dan 31. 12. 2008 ni sporno, kot tudi ne, da je tožnica pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v 36. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-1 izpolnila. Stara je bila 56 let in imela je več kot 36 let in 9 mesecev pokojninske dobe. Sporno je le, ali je tožnica izpolnjevala tudi pogoj iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, to je, da ji je 31. 12. 2008 prenehalo obvezno zavarovanje.

7Po določbi 7. člena ZPIZ-1 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Po določbi 13. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo delavci, zaposleni na območju Republike Slovenije. Pravno razmerje, ki je zanje podlaga za obvezno zavarovanje, je delovno razmerje. Obvezno zavarovanje v takem primeru traja, dokler traja delovno razmerje. Obvezno zavarovanje preneha šele po tem, ko preneha delovno razmerje, saj dvojni status ni možen: oseba ne more biti sočasno zavarovanec v obveznem zavarovanju in delavec v delovnem razmerju. To nedvomno izhaja tudi iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1.

8Tožnica je bila v letu 2008 v delovnem razmerju in do vključno 31. 12. 2008 zavarovana na tej podlagi. S tem dnem ji je delovno razmerje prenehalo, kar pomeni, da je bila tega dne še v delovnem razmerju. To pa pomeni tudi, da 31. 12. 2008 vseh pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine še ni izpolnila. Dne 1. 1. 2009 je sicer izpolnila pogoj iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1, toda s tem dnem so že veljali spremenjeni pogoji starosti in pokojninske dobe po prehodni določbi 398. člena ZPIZ-1, ki pa jih tožnica še ni izpolnjevala.

9Tožnica se neutemeljeno sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 81/2005 z dne 22. 11. 2005, ki ne temelji na določbah ZPIZ-1, temveč na določbah prej veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. - ZPIZ). So pa določbe 156. in 157. člena ZPIZ-1 po vsebini enake kot so bile določbe 171. in 172. člena ZPIZ. Bistveno je, da je šlo v citirani zadevi za pravice iz naslova invalidnosti, kjer so pogoji za pridobitev pravic določeni drugače: pravice se pridobijo že z dnem nastanka invalidnosti (peti odstavek 156. člena ZPIZ-1, enako prej drugi odstavek 171. člena ZPIZ).

10Po navedenem je bilo tudi po presoji revizijskega sodišča materialno pravo glede spornega vprašanja pravilno uporabljeno, zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).