VSL sodba II Cp 1825/2011

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 19. 01. 2011 sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 174377/2009 z dne 27. 11. 2009, v prvem odstavku (za znesek glavnice 590,17 EUR s pripadki) in tretjem odstavku (za izvršilne stroške v znesku 46,00 EUR s pripadki) izreka v celoti pustilo v veljavi. Tožencema je nadalje v nerazdelno plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 183,20 EUR s pripadki.

2Zoper sodbo sta se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne (ter nepravilne) uporabe materialnega prava pravočasno pritožila toženca in predlagala njeno razveljavitev. Navedla sta, da jima ni bila dana možnost, da se s pravilnim vabljenjem udeležita naroka, ki je bil preložen na poravnalnem naroku, zaradi česar naj bi bila podana bistvena kršitev določb 282. člena ZPP. Podrejeno prvotoženka ugovarja pasivno legitimacijo, saj se s strani tožeče stranke predloženi računi glasijo le na M. K.. Ta ugovor naj bi bil podan že v pripravljalni vlogi z dne 11. 06. 2010.

3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo poudarila, da sta bila toženca pravilno vabljena na narok 19. 01. 2011 in pravilno opozorjena na posledice izostanka z naroka, zaradi česar zatrjevana procesna kršitev ni podana. Ugovor prvotoženke, češ da se vtoževani računi ne glasijo nanjo, je pritožbena novota, tudi sicer pa je podana njena pasivna legitimacija. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in tožencema naloži plačilo pravdnih stroškov.

4Pritožba je neutemeljena.

5Obravnavana sodba je izdana v postopku v sporih majhne vrednosti (členi 442 do 458 Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V skladu z določbo 1. odstavka 458. člena ZPP je mogoče sodbo v tem postopku izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Ni utemeljen pritožbeni očitek, da tožena stranka ni bila pravilno vabljena na narok dne 19. 01. 2011. Na narok dne 15. 12. 2010 (na katerem je bil določen datum naroka z dne 19. 01. 2011) je pristopila pooblaščenka tožencev (ki je opravičila njuno odsotnost) in bila na njem seznanjena z datumom novega naroka, pri čemer se je s podpisom odpovedala posebnemu pisnemu vabljenju. Tožena stranka je bila tako (po svoji pooblaščenki) na narok nedvomno pravilno vabljena. Ob tem, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pojasnilo, da tožencev na zaslišanje ni vabilo, ker je ocenilo, da to ni potrebno (in v takem primeru zaslišanja ni bilo dolžno izvesti, saj to ni obligatorno – glej 257. člen ZPP), ni jasno v čem točno naj bi bila podana kršitev postopka (ne gre spregledati niti, da je bil narok za glavno obravnavo opravljen brez zahteve strank). Tožena stranka se sicer sklicuje na kršitev 282. člena ZPP, ker naj toženca ne bi bila opozorjena na posledice izostanka z naroka, pri čemer pa ne pojasni na katere (posledice). Kot je razvidno iz samega vabila pravdnima strankama na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo dne 15. 12. 2010, sta bili tidve pravilno opozorjeni na posledice izostanka z naroka za glavno obravnavo.

7V zvezi z ugovorom pasivne legitimacije prvotožene stranke iz razloga, ker naj bi se predloženi računi glasili zgolj na drugotoženo stranko, pa gre primarno poudariti, da takšna trditev predstavlja nedopustno novoto. V vlogi z dne 11. 06. 2010 je bil res podan ugovor pasivne legitimacije glede prvotožene stranke, pri čemer so se omenjali predloženi računi, vendar nič več kot to. Šele v naslednjem (od)stavku je bil podan jasno obrazložen ugovor, ki pa se je nanašal na oba toženca (ker naj v relevantnem obdobju ta dva ne bi bivala na naslovu X). A tudi če bi bile te navedbe (v jasni obliki) podane pravočasno, ne bi bile utemeljene. Izvršilni postopek je bil resda začet (in sklep o izvršbi izdan) na podlagi verodostojne listine, to je izpiska odprtih postavk (priloga A27), ki se nanaša na račune za posamezne mesece (priloga A1-A23). Vendar vse te omenjene listine ne predstavljajo podlage obveznosti tožencev, ampak so zgolj eden od dokazov njenega obstoja (zato pravdno sodišče seveda ni »vezano« zgolj nanje, kot to v pritožni navaja tožena stranka). Da je potrebno podlago vtoževane obveznosti (glede obeh tožencev) iskati v Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda Občine Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor št. 7/01), in sicer predvsem v določbah 3. in 33. člena, oziroma v okoliščini, da sta tadva solastnika nepremičnine - parc. št. 1638/7 k.o. Y (obveznost plačila je namreč vezana na lastništvo nepremičnine), je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno obrazložilo. Zato ni bilo moč slediti niti temu pritožbenemu očitku.

8Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o pritožbi tožene stranke (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).