VDSS sodba Psp 407/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.608,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2011 do plačila, v 15 dneh. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne stroške postopka v znesku 45,00 EUR v 15 dneh, po izteku tega roka pa ji plača še zakonske zamudne obresti od navedenega zneska, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka, do plačila.

Zoper sodbo se je, smiselno zaradi kršitev postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožil toženec. Navaja, da je bil dne 13. 5. 2011, ko mu je vročevalec na vratih stanovanja pustil obvestilo z navedbo, kje je sodno pisanje, odsoten na službenem potovanju v Franciji in zato pošiljke ni mogel prevzeti. Dne 16. 10. 2007 mu je bila z odločbo priznana pravica do republiške štipendije za šolanje v četrtem letniku za pridobitev izobrazbe tehnik zdravstvene nege. Zaradi zdravstvenih težav šolanja ni mogel opraviti, naslednje leto se je vpisal kot izredni dijak v enoto za izobraževanje odraslih in bo 4. letnik v letošnjem šolskem letu (2011/2012) tudi dokončal. Pritožbi je priložil seznam opravljenih izpitov Enote za izobraževanje odraslih z dne 31. 8. 2011 ter urnik 4. letnika izobraževanja v Enoti za izobraževanje odraslih v šolskem letu 2011/2012 z dne 4. in 5. 10. 2011.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano zamudno sodbo izdalo po zakonito izvedenem postopku, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo, kot jih določa 318. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08), ki se po 19. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) uporablja za postopek v socialnih sporih. Pravilno je ugotovilo, da tožena stranka ob opozorilu z dne 11. 5. 2011 (list št. 2 sodnega spisa), ni v 30 dneh od vročitve tožbe nanjo odgovorila.

Toženec sicer navaja, da mu tožba ni bila vročena, ker naj bi bil 13. 5. 2011, ko je vročevalec na vratih stanovanja pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, službeno odsoten. Vročevalec je po 142. v zvezi s 141. členom ZPP opravil fiktivno osebno vročitev. Iz vročilnice, priložene v sodnem spisu (list št. 4), se vidi, da je vročevalec ugotovil, da toženec nima uporabnega predalčnika in je na vratih stanovanja tožene stranke dne 13. 5. 2011 pustil obvestilo o prispelem sodnem pisanju z opozorilom, da ga tožena stranka lahko v 15 dneh prevzame na pošti. Zaradi neuporabnega hišnega predalčnika, je bila pošiljka 1. 6. 2011 vrnjena Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot določa 4. odstavek 142. člena ZPP in je bil o tem toženec tudi obveščen.

Toženec v zvezi s trditvami, da je bil službeno odsoten in mu zato sodna pošiljka – tožba, ni bila pravilno vročena ni predložil dokazov.

Rok za vložitev odgovora na tožbo je, ob upoštevanju fiktivne vročitve, potekel 28. junija 2011, ne da bi ga sodišče prejelo. Izpolnjeni so pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj iz poziva toženi stranki (list št. 2 v sodnem spisu) izhaja, da jo je sodišče pravilno opozorilo na posledice, če na tožbo v postavljenem roku ne bo odgovorila. Sodišče druge stopnje soglaša z ugotovitvami prvostopenjskega, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Tožbi je priložena odločba tožeče stranke, Območne službe ..., s katero je bila tožniku za študijsko leto 2007/2008 dodeljena republiška štipendija za šolanje na Srednji šoli J. za pridobitev strokovne izobrazbe tehnika zdravstvene nege. Z odločbo je bil toženec opozorjen, da je dolžan sporočiti tožeči stranki vsako spremembo, ki vpliva na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije. Po vsakem zaključenem šolskem letu je tožeči stranki dolžan predložiti dokazilo o opravljenih izpitih. Glede pogojev za mirovanje, prenehanje in vračilo štipendije se je tožeča stranka v odločbi sklicevala na določbe Pravilnika o štipendiranju (Ur. l. RS, št. 48/99 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Štipendist mora po 41. členu Pravilnika po vsakem zaključenem šolskem ali študijskem letu predložiti Zavodu RS za zaposlovanje dokazilo o opravljenih izpitih v letniku, za katerega je prejemal štipendijo. Pravica do štipendije se po 44. členu Pravilnika dodeljuje z namenom uspešnega zaključka šolanja. V kolikor namen ni izpolnjen, je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, za katerega ni predložil dokazila o opravljeni obveznosti iz 41. člena Pravilnika. Prav tako mora vrniti štipendijo štipendist, ki ni sporočil sprememb, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev pravice do štipendije.

Iz listin v spisu izhaja, da je tožeča stranka toženi dne 12. 4. 2010 izdala odločbo o prenehanju pravice do republiške štipendije (priloga A5). Izdajo odločbe je utemeljila z ugotovitvijo, da štipendist ni izpolnil obveznosti in ni predložil ustreznih dokazil o uspešno opravljenem letniku, za katerega mu je bila štipendija dodeljena. Dne 5. 5. 2010 je tožeča stranka tožencu poslala opomin, da vrne neupravičeno prejeto štipendijo (priloga A6), s katerim je toženca pozvala, da znesek štipendije vrne oz. sklene poravnavo o vračilu dolga pod ugodnejšimi pogoji z možnostjo obročnega odplačevanja.

Kot pravno podlago ugoditvi tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in obrazložilo določbo prvega odstavka 54. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB, Ur. l. RS, št. 5/91 s spremembami) in prvi odstavek 44. člena Pravilnika o štipendiranju. Skladno s 193. členom Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami) je pravilno ugodilo zahtevku, da je tožena stranka od dne, ko je sodišče tožbo prejelo, od neutemeljeno prejetega zneska štipendije dolžna plačati tudi zamudne obresti.

Pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah, ki naj bi bile vzrok neuspešnemu šolanju ter o kasnejšem vpisu v Enoto za izobraževanje odraslih v smislu 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP pomenijo pritožbeni razlog zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga se zamudna sodba po drugem odstavku 338. člena ZPP ne more izpodbijati. Navedbe tožene stranke v pritožbi pomenijo tudi potrditev tožbenih navedb, da v šolskem letu 2007/2008 ni uspešno zaključil letnika in tožeči stranki tudi ni predložil potrdil. Kasnejšo spremembo načina šolanja v šolskem letu 2011/2012 bo tožeča stranka lahko upoštevala v zvezi z izterjavo dolžne obveznosti, to pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe, utemeljene z dejstvi, navedenimi v tožbi in predloženimi dokazi.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo.