VSK sklep CDn 14/2012

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se vpis ne dovoli.
Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in odločilo, da nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške.

Zoper navedeni sklep se pritožujeta nasprotna udeleženca, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagata, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog zavrže ali odloči, da vpis ni dovoljen, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu, v obeh primerih pa naloži predlagatelju plačilo nastalih stroškov, ki jih specificirano priglašata, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navajata, da z odločbo niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, saj uporaba nujnega postopka v izreku odločbe ni niti omenjena, prav tako pa niti v sami obrazložitvi odločbe ni dodatno obrazložena in utemeljena. 213. člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) določa, da kadar je predpisano, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, mora to biti navedeno v izreku. Tega odločba, ki je bila podlaga izpodbijanemu vpisu, v izreku ne vsebuje. Odločba tako po vsebini in drugih lastnostih ne ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga vpisu.

Pritožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica potrdila sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn. št. 1 z dne 29.11.2011 s katerim je bil, na podlagi odločbe Upravne enote z dne 4.10.2011 (v nadaljevanju: odločba UE), dovoljen vpis pridobitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) - služnostne pravice dostopa, gradnje, obratovanja, vzdrževanja, nadzora in obnove daljnovoda 2 x 110 kV oziroma energetskih naprav na parcelah št. 105/1 in 106/1, obe k.o. S. za ves čas, dokler bo potreben obstoj elektroenergetskih naprav v korist družbe E. d.d. oz. vsakokratnega upravljalca energetskih naprav na območju teh nepremičnin, določenim z državnim lokacijskim načrtom za gradnjo daljnovoda DV 2 x 110 kV. V razlogih izpodbijanega sklepa je navedeno, da je bila odločba izdana v nujnem postopku po 104. členu Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), zaradi česar je vknjižba pridobitve izvedene pravice možna še pred pravnomočnostjo odločbe. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa je zmoten.

V obravnavani zadevi gre za vknjižbo služnosti v javno korist, ki je bila ustanovljena na podlagi odločbe UE ob uporabi določbe 110. člena ZUreP, ki v sedmem odstavku določa, da se glede ugotavljanja dopustnosti ustanovitve služnosti po tem členu in glede drugih vprašanj, ki niso posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o razlastitvi. Glede na navedeno je za odločanje v tej zadevi potrebno uporabiti določbo 112. člena ZZK-1. Ta v petem odstavku določa, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi; v šestem odstavku določa, da če je bila odločba o razlastitvi izdana v nujnem razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi take odločbe; v sedmem odstavku pa določa, da mora razlastitveni organ o razlastitveni odločbi, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo pravnomočnosti.

Da bi torej sodišče prve stopnje na podlagi nepravnomočne odločbe UE smelo opraviti izpodbijano vknjižbo služnostne pravice pravice, bi moralo iz navedene odločbe izhajati, da je UE odločila, da pritožba ne zadrži izvršitve. V izreku odločbe UE bi tako moralo biti navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve (sedmi odstavek 110. člena ZUreP v zvezi z s prvim odstavkom 104. člena ZUreP v zvezi s četrtim odstavkom 213. člena ZUP). Te odločitve pa izrek navedene odločbe ne vsebuje, torej UE ni odločila (le izrek odločbe namreč pomeni odločitev organa), da pritožba ne zadrži izvršitve. Zato ni bilo pogojev za opravo izpodbijanega vpisa na podlagi nepravnomočne odločbe, kot je to storilo sodišče prve stopnje (predlagatelj bi moral zemljiškoknjižnemu sodišču poleg odločbe priložiti tudi potrdilo o pravnomočnosti - sedmi odstavek 112. člena ZZK-1). Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je odločilo, da vpis ni dovoljen (3. točka 161. člena ZZK-1 v zvezi s 5. točko prvega odstavka 148. člena ZZK-1 in sedmim odstavkom 112. člena ZZK-1 ter sedmim odstavkom 110. člena ZUreP).

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju: ZNP), ker se v tem postopku uporabljajo določbe ZNP glede povračila stroškov.