VSRS Sodba II Ips 542/2007

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v odločbi P 2232/2005 z dne 24. 5. 2006 sklenilo, da se zaradi izbrisa prve toženke, družbe A. d. o. o., iz sodnega registra postopek nadaljuje le še z drugo toženko (sedaj toženka). Slednji je nato naložilo v plačilo znesek 9.639,46 € (prej 2,310.000 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 19. 2. 2004 dalje. In sicer zato, ker je bila kot edina družbenica (in zakonita zastopnica) prve toženke, ki si je od tožnika izposodila navedeni znesek, nato pa prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije, odgovorna za njene obveznosti na podlagi izjave iz prvega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93 in nasl.; v nadaljevanju ZGD).

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Toženka v reviziji zoper sodbo pritožbenega sodišča uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da je enoletni materialnopravni rok za uveljavljanje tožnikove terjatve zoper njo kot edino družbenico družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, iz drugega odstavka 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.; v nadaljevanju ZGD-1) potekel dne 24. 1. 2006, saj je bil izbris družbe A. d. o. o. iz sodnega registra objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/2005, že dne 25. 1. 2005. Zato sta protispisna zaključka sodišča, da omenjeni rok ni potekel in da je bil zaradi izbrisa te družbe, ki je imela pred tem položaj prve toženke, iz sodnega registra postopek prekinjen, nato pa nadaljevan le še z drugo toženko kot zavezanko za obveznosti družbe. Sklepa o prekinitvi postopka sodišče ni izdalo, prav tako pa toženke kot pravne naslednice izbrisane družbe v postopek ni povabilo, niti ta o prevzemu postopka ni podala nobene izjave. Poleg tega, še trdi, so v postopku umanjkali sklep o ustavitvi postopka zoper prvotoženo družbo in ugotovitvena izreka, da obstoji tožnikova terjatev do te družbe in da je druga toženka, sedaj edina toženka, zanjo odgovorna. Brez takšnega postopka in odločitev sodišča v njem obstoji obveznost družbenice prevzeti plačilo morebitnih preostalih obveznosti družbe, ki je prenehala, le na načelni ravni. Da bi takšna, morebitna obveznost postala dejanska obveznost, zaključuje, mora biti ugotovljena v izreku odločbe, izdane v predpisanem postopku. Tega pa v tem postopku ni bilo.

4Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijski očitki so dveh vrst, materialnopravne in procesne narave. Prvi so parafraza ene same trditve: tožnik je zamudil enoletni materialni prekluzivni rok za uveljavljanje terjatve zoper edino družbenico izbrisane družbe v skladu z drugim odstavkom 394. člena ZGD(1). Drugi pa postavljajo pod vprašaj korektnost postopanja sodišča prve stopnje po prenehanju enega od več v pravdi udeleženih subjektov. Ne eni ne drugi niso utemeljeni.

7Ob prenehanju družbe po skrajšanem postopku se v sodni register vpišeta in v Uradnem listu RS objavita registrska vpisa o dveh pravno pomembnih dejstvih. Najprej sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra (prvi odstavek 398. člena ZGD), nato pa še sam izbris družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 398. člena ZGD). Šele vpis slednjega, tj. izbrisa gospodarske družbe iz registra, je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa (arg. prvi odstavek 3. člena ZGD). Zato je začetek teka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD vezan na objavo tega registrskega vpisa in ne na objavo vpisa sklepa o izbrisu družbe.(2)

8Za predmetno zadevo to pomeni, da enoletni prekluzivni rok za uveljavljanje upnikove terjatve ni začel teči 25. 1. 2005, kot trdi toženka. Takrat je bil namreč objavljen sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Srg št. 2004/10425 z dne 30. 12. 2004, ne pa izbris družbe iz registra. Ta je bil v sodni register vpisan šele 4. 3. 2005 (kar pomeni, da je bil v Ur. l. RS objavljen še nekoliko kasneje), zaradi česar do dne 9. 2. 2006, ko je tožnik v pisni vlogi določno opredelil svojo na naroku z dne 25. 1. 2006 podano zahtevo, da sodišče pravdo zoper družbo A. d. o. o., nadaljuje zoper toženko kot prevzemnico eventualnega dolga te družbe na podlagi izjave iz prvega odstavka 394. člena ZGD, omenjeni materialni rok ni mogel izteči.

9Vprašanje, ki se ob navedenem zastavlja, je, ali je tožnik z omenjeno zahtevo zadostil zakonskemu standardu uveljavljanja terjatve iz drugega odstavka 394. člena ZGD. Pravna teorija je na stališču, da zadostno upnikovo aktivnost v primeru, kot je predmetni, predstavlja že predlog sodišču, da družbenika izbrisane družbe povabi v postopek. Na kakšen način to stori, ni toliko pomembno. Bistveno je, da v tej smeri aktivno ravna in da nadaljevanje postopka zoper konkretnega družbenika predlaga oziroma zahteva znotraj enoletnega prekluzivnega roka.(3) Takšnemu stališču se pridružuje tudi Vrhovno sodišče. Zato ni dvoma, da je tožnik s pravočasno podano in obrazloženo zahtevo za nadaljevanje postopka s toženko kot univerzalno pravno naslednico prvotožene družbe uspešno izpolnil zakonski standard in s tem izkazal svoj pravni interes za nadaljevanje postopka.

10Ob bok pravkar navedenemu revizijsko sodišče pojasnjuje, da v primeru, ko stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, prekinitev postopka nastopi ex lege. Zato učinki prekinitve niso odvisni od procesne aktivnosti sodišča, tj. od izdaje sklepa o prekinitvi postopka. Ta je namreč le deklaratorne narave. Ker se toženka tudi ni upirala dejstvu, da je edina univerzalna pravna naslednica po skrajšanem postopku izbrisane družbe, in se je v tem svojstvu spustila v obravnavanje po tožnikovi zahtevi, je pravdo zoper izbrisano družbo veljavno prevzela. In to v stanju, v kakršnem je bila ob prenehanju družbe. Toženkino revizijsko manevriranje z očitki o prvostopenjskih procesnih pomanjkljivostih se tako izkaže za odvečno.

11Zgrešeni so tudi nadaljnji revizijski očitki procesne narave, ki zadevajo ''manjkajoči sklep o ustavitvi postopka zoper prvotoženo stranko, kakor tudi ustrezen ugotovitveni izrek glede obstoja terjatve tožnika … do družbe … in izrek o obstoju odgovornosti drugotožene … za obveznost (te) družbe...'' Postopek zoper izbrisano družbo je bil, kot že rečeno, dejansko ustavljen s trenutkom njenega prenehanja, veljavno nadaljeval in iztekel pa se je z družbino pravno naslednico kot prevzemnico pravde. Pravni vprašanji, v zvezi s katerima toženka sodišču očita neobstoj ''ugotovitvenega izreka'', pa je sodišče rešilo kot predhodni vprašanji in ju zajelo v dajatvenem izreku obsodilne sodbe.

12Ker po povedanem uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Relevantni predpis v tej zadevi je ZGD in ne ZGD-1, kot zmotno navaja toženka. Veljavnost slednjega je nastopila šele s 4. 5. 2006, zato je treba pravna razmerja, nastala pred njegovo uveljavitvijo, presojati pa dotlej veljavnem zakonu.

Op. št. (2): Prim. sklep VS RS III Ips 56/2010 z dne 21. 12. 2010.

Op. št. (3): Prim. V. Rijavec v Ude, Betetto in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 295.