VSC sklep CP 170/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v zemljiškoknjižnem postopku po zemljiškoknjižni sodnici sklenilo, da se pri nepremičnini ident. št. ..., vpisani v podvložek številka ... k.o. R. S. ne opravita vpisa zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 161350/2009 z dne 18. 11. 2009 ter vknjižbe hipoteke v korist upnika, D. h. d.d. L., M. ... ter da se zaznamuje zavrnitev vpisa.

Proti sklepu se udeleženka D. h. d.d. L. pravočasno pritožuje. V pritožbi navaja, da je dne 26. 10. 2009 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložila predlog za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine za neodplačan del kredita, ki ga je dolžnica L. Š., poročena K., stanujoča Ž. ..., R. S., najela v D. h. dne 19. 7. 2004, kot sredstvo izvršbe je bila v predlogu predlagana tudi izvršba na dolžničino nepremičnino, iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 26. 10. 2009 pa je razvidno, da je dolžnica lastnica nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah pod opr. št. ... k.o. R. S., ident. št. ... Po dne 18. 11. 2009 izdanem sklepu o izvršbi je dolžnica 1. 12. 2009 podala neutemeljen ugovor, o katerem je bilo odločeno 21. 4. 2010, torej po preteku skoraj pet mesecev. V tem času je dolžnica prenesla lastništvo nepremičnine na sorodnika Š. M. na podlagi izročilne pogodbe dne 25. 1. 2010, opr.. št. SV 855/2009. Po informacijah pritožnice dolžnica še vedno stanuje v navedeni nepremičnini in je tam tudi stalno prijavljena. Zaradi namenskega zavlačevanja postopka izvršbe s strani dolžnice je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv šele 25. 10. 2010, natanko leto dni po vložitvi predloga za izvršbo. V navedenem času pa je dolžnica po trditvi pritožbe namensko prenesla lastništvo nepremičnine, na kar pa pritožnica kot upnik ne more pristati, saj je s tem oteženo poplačilo terjatve. Glede na navedeno predlaga ustrezno spremembo izdanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

V navedenem primeru gre za zemljiškoknjižni postopek, začet po uradni dolžnosti, v katerem zemljiškoknjižno sodišče na podlagi določb členov 86 do 88 ZZK-1 (Ur. list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča s priloženim sklepom o dovolitvi izvršbe na nepremičnino, v zemljiški knjigi zaznamuje sklep o izvršbi ter vknjiži hipoteko, pri tem pa preizkuša, če so za vpis izpolnjeni pogoji, ki jih za zemljiškoknjižne vpise predpisuje določba člena 148 navedenega zakona in sicer: da listina, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih določa ta zakon za listine, ki so podlaga za vpis, dalje, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen, da iz zemljiškoknjižnega stanja ne izhaja druga ovira za vpis ter da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa ta zakon. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi določbe člena 147 navedenega zakona odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o vpisu, če zakon za posamezne vrste vpisa ne določa drugače.

Predmetni zemljiškoknjižni postopek se je začel s trenutkom, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti (člen 133/(1) ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09), to pa je bilo, kot izhaja iz spisovnih podatkov, 25. 10. 2010. Pritožbeno tudi ni sporno, da dolžnica po izvršilnem sklepu takrat ni bila več zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, saj ugotovljeno zemljiškoknjižno stanje pri nepremičnini, na katero se nanaša vpis, kot ga je ugotovilo v obrazložitvi sklepa sodišče prve stopnje, ni pritožbeno izpodbijano. Zemljiškoknjižno stanje pa torej izkazuje, da v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka dolžnica po izvršilnem sklepu ni (več) lastnica nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba po izvršilnem sklepu. Zato je sodišče prve stopnje, upoštevaje zemljiškoknjižna pravila ob sklicevanju na določbi členov 9/(2) in 150/(1) druga alineja zgoraj navedenega zakona, pravilno zaključilo, da po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, kar pomeni, da niso izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz že prej navedene določbe člena 148 za vpis po uradni dolžnosti. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se zaznamba sklepa o izvršbi ter vknjižba hipoteke na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, v korist izvršilnega upnika ne opravita.

Ob obrazloženem tako pritožbeno zatrjevano dejstvo, da je dolžnica nepremičnino odtujila tekom izvršilnega postopka, ki je tekel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zemljiškoknjižnem postopku ne vpliva in za ta postopek ni pravno odločilno.

Ob obrazloženem je tako pritožbeno sodišče v skladu s členom 161/(3) tč. 2 ZZK-1 (Ur. list RS, št. 58/03, 34/08-ZST-1, 45/08 in 28/08) zavrnilo pritožbo udeleženke ter potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice ter dovolilo tudi izbris zaznambe zavrrnitve vpisa. Pritožbeno sodišče je pri odločanju o pritožbi glede na prehodne določbe členov 91/(2), 92/(2), 93/(2) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C, Ur. list RS, št. 25-1095/2011) uporabilo določbe ZZK-1 pred uveljavitvijo navedene novele, ker je bil predmetni zemljiškoknjižni postopek začet ter o zemljiškoknjižnemu vpisu pred sodiščem prve stopnje odločeno pred 1. 5. 2011.