VDSS sklep Pdp 1111/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 17. 12. 2010 zavrglo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter s svojo odločbo razveljavi sodbo (pravilno sklep) in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je ključno za ugotovitev pravilnega pravnega in dejanskega stanja, da je bil tožnik na delovnem mestu trpinčen in da tega dejstva do konca glavne obravnave ni mogel uveljaviti oz. to dejstvo takrat še ni bilo znano. Tožnik namreč ni razpolagal z ustreznimi medicinskimi podatki in diagnozami, poleg tega pa še sam ni vedel, kaj se mu na delovnem mestu dogaja. Njegove psihične stiske so bile prehude, da bi lahko racionalno razmišljal. Psihiatra je res obiskal že prej, vendar mu ustrezna diagnoza, na podlagi katere bi se dalo sklepati, zakaj je zavrnil novo pogodbo o zaposlitvi, takrat še ni bila znana. Zgolj en izvid, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, še ne more biti podlaga za uspešno zatrjevanja dejstev mobbinga na delovnem mestu. Tožniku so bila ta dejstva objektivno znana šele, ko je bilo izdelano izvedensko mnenje komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 3. 5. 2009. Ta dejstva pa utegnejo bistveno vplivati na odločitev sodišča v predmetni zadevi. Razen tega mobbing v slovenski zakonodaji pred novelo ZDR-A zakonsko ni bil urejen, zato teh dejstev tožnik v prejšnjem postopku ni mogel uspešno uveljavljati. Niti tožnik niti njegov pooblaščenec nista mogla vedeti, da je takšno ravnanje zakonsko prepovedano in da bi takšno ravnanje lahko uveljavljala kot razlog, zakaj tožnik ni mogel sprejeti ponujene pogodbe o zaposlitvi.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi člena 350/2 ZPP ni storilo. Tožnik v pritožbi sicer uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka, vendar povsem pavšalno in neobrazloženo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v zvezi z bistvenimi kršitvami določb postopka preizkušalo le v okviru zakonsko določenega preizkusa, kot to izhaja iz člena 350/2 ZPP. Te kršitve, kot je bilo že ugotovljeno, niso bile storjene.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog za obnovo postopka, ki ga je tožnik vložil 17. 12. 2010 pravočasen in popoln, zavrglo pa ga je zato, ker je ugotovilo, da je ta predlog nedovoljen. Na podlagi člena 398/1 ZPP zavrže predlog za obnovo postopka s sklepom predsednik senata brez naroka tudi v primeru, če je ta nedovoljen (395. člen ZPP). Po 395. členu ZPP se iz razlogov, ki so našteti v 1., 2., 3. in 4. točki 394. člena ZPP ne more zahtevati obnova postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen v prejšnjem postopku (člen 395/1 ZPP). Zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (člen 395/2 ZPP). Iz obrazložitve predloga za obnovo postopka je razbrati, da je tožnik kot novo dejstvo po 10. točki 394. člena ZPP uveljavljal mobbing oz. trpinčenje s strani tožene stranke v obdobju od 1. 4. 2004 do prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 10. 2006 (tožnik nove pogodbe ni podpisal). Iz njegovih zatrjevanj je razbrati, da zaradi trpinčenja, ki ga je bil deležen s strani tožene stranke, ni bil sposoben pravilno odreagirati na ponujeno pogodbo o zaposlitvi, ta njegova neustrezna reakcija pa je izhajala iz stanja, ki ga je povzročila tožena stranka. Tožnik je zatrjeval, da se je trpinčenja oz. mobbinga s strani tožene stranke zavedal šele, ko je bilo to ugotovljeno v sodnem postopku, ki se je vodil pred delovnim sodiščem v Celju opr. št. Pd 18/2008.

Glede na dejstvo, da je bil tožnik v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, na katerega je vplivalo tudi trpinčenje s strani tožene stranke (to izhaja iz izvida zdravnika psihiatra prim. G.V.M., dr. med. z dne 13. 7. 2005 – B20) seznanjen že v letu 2005, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnik za dejstvo psihičnih težav, ki naj bi bile posledica trpinčenja oz. mobbinga izvedel najkasneje že v času pregleda pri omenjenem zdravniku psihiatru. Predlagatelj obnove postopka mora vložiti predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP v 30 dneh od dneva, ko je nova dejstva oz. nove dokaze mogel navesti oziroma predložiti sodišču (6. točka člena 396/1 ZPP), torej do dneva, ko zanje izve in ne od dneva, ko so ta dejstva bodisi ugotovljena s pravnomočno sodbo oziroma v enem od (kasneje izdelanih) izvedenskih mnenj. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je tožnik za dejstvo trpinčenja s strani tožene stranke in za svoje psihične težave v zvezi s tem vedel že pred pravnomočnostjo sodbe, izdane v tem individualnem delovnem sporu, pri tem pa (kot bo pojasnjeno v nadaljevanju) ni bilo ugotovljeno, da tega brez svoje krivde ne bi mogel uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo (člen 395/2 ZPP). Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju na pravilno obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi z nedovoljenostjo predloga za obnovo postopka le sklicuje.

Sodišče prve stopnje je namreč poleg navedenega ugotovilo, da se v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nikoli pojavil dvom v tožnikovo pravdno sposobnost (tožnik se je postopka udeleževal skupaj s svojim pooblaščencem), iz predloženih izvedenskih mnenje pa tudi ne izhaja, da tožnik zaradi mobbinga oz. trpinčenja s strani tožene stranke ne bi bil opravilno oz. pravdno sposoben. Glede na to je utemeljeno zaključilo, da bi tožnik novo dejstvo (da zaradi trpinčenja v času od 1. 4. 2004 do prejete odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 10. 2006 in posledično psihičnih težav ni mogel ustrezno reagirati in sprejeti ponujene nove pogodbe o zaposlitvi) lahko uveljavljal, še preden je bil ta postopek končan s pravnomočno sodbo.

Nebistvene so nadalje pritožbene navedbe tožnika, da tega dejstva ni mogel uveljavljati pravočasno tudi zato, ker mobbing pred uveljavitvijo novele ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/2007) v slovenski zakonodaji še ni bil sankcioniran. Tožnik je vsekakor imel možnost, da bi na podlagi 45. člena ZDR, ki je opredeljeval varovanje dostojanstva delavca pri delu, kot dejstvo uveljavljal nepravilno ravnanje tožene stranke zoper njega.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških strank ni odločalo, ker jih nista priglasili.