VSRS Sklep I Up 231/2011

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom (in sodbo) je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke v delu, ki se nanaša na točko 2 tožbenega zahtevka, s katerim tožeča stranka izpodbija 2. del 2. točke izreka odločbe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarske uprave RS z dne 24. 9. 2010 (1. točka izreka sodbe in sklepa), v preostalem delu pa tožbo zavrnilo (2. točka izreka sodbe in sklepa). Tožena stranka je z izpodbijano odločbo: odločila, da se koncesija v okviru mreže javne veterinarske službe zagotavljanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju RS za območje občine A. in za druga tam navedena naselja, podeli B., d. o. o., vloga tožeče stranke za to območje pa zavrne (1. točka izreka odločbe); tožeči stranki podelila koncesijo za območje občin C. in D. in vlogo B., d. o. o., za to območje zavrnila (2. točka izreka odločbe); določila tam naveden obseg izvajanja koncesije (3. točka izreka odločbe); določila, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti te odločbe, vendar ne pred 1. 1. 2011, in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020 (4. točka izreka odločbe); določila tam navedene veterinarje, ki bodo izvajali koncesionirano dejavnost (5. in 6. točka izreka odločbe); odločila o stroških postopka (7. točka izreka odločbe).

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi k 1. točki izreka (zavrženje tožbe) navaja, da si tožeča stranka s tožbo zoper del odločbe, s katerim je tožena stranka zavrnila vlogo drugega kandidata, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila sama z isto odločbo izbrana za koncesionarja na tem območju. Neizbrani kandidat ima, ker je bil stranka v istem postopku, ne glede na to, na kakšen način je bilo odločeno o njegovi neizbiri, pravico izpodbijati odločbo, s katero je bil drug kandidat izbran. Ker izpodbijana odločba v navedenem delu očitno ne posega v pravico ali neposredno, na zakon oprto osebno korist tožeče stranke, je tožbo v tem delu zavrglo.

3Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ima pravni interes za tožbo zoper odločitev o neizbiri drugih kandidatov, ker je tožena stranka z isto odločbo določila, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti odločbe. Tožena stranka je z vnosom odločitve o neizbiri v izrek odločbe o izbiri koncesionarja dala neizbranim kandidatom položaja strank in s tem pravico sprožiti upravni spor zoper odločbo o izbiri. Pravni interes tožeče stranke za izpodbijanje tistega dela odločbe, s katerim je bila vloga neizbranega kandidata zavrnjena, obstoji, saj je s to odločitvijo posredno odložen začetek izvajanja koncesije, za katero je bila tožeča stranka izbrana. Predlaga, da se 1. točka izreka izpodbijane sodbe razveljavi in vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, podredno pa, da se 1. točka izreka izpodbijane sodbe razveljavi in odpravi 2. točka izreka odločbe tožene stranke v delu, kjer je odločeno, da se vloga drugega kandidata zavrne. Priglaša stroške.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Pritožba ni utemeljena.

6Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka, ki je bila z izpodbijano odločbo izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena – odločitev o neizbiri (2. del 2. točke izreka izpodbijane odločbe). Tožeča stranka kot izbrani koncesionar si s tožbo zoper odločitev o neizbiri drugega kandidata svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila sama z isto odločbo izbrana za koncesionarja na tem območju. Odločitev tožene stranke tako v tem delu odločbe ne posega v pravico ali neposredno na zakon oprto osebno korist tožeče stranke.

7Vrhovno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da je tožena stranka z vnosom odločitve o neizbiri drugih prijaviteljev v izrek odločbe le-tem priznala položaj stranke in s tem glede na vsebino 3. točke izreka izpodbijane odločbe odložila začetek izvajanja koncesije, za katero je bila tožeča stranka izbrana, posegla v njeno pravno korist. Vsem kandidatom za koncesionarja oziroma neizbranim kandidatom namreč že zakon daje položaj stranke v postopku izdaje akta o izbiri oziroma odločanja o pravnem sredstvu ter sodnega varstva.

8Zakon o javno-zasebnem partnerstvu – ZJZP, kamor kot oblika pogodbenega partnerstva spada tudi koncesijsko partnerstvo (26. člen ZJZP), in Zakon o gospodarskih javnih službah – ZGJS (v zvezi z izbiro izvajalca na uporabo ZGJS napotuje 44. člen ZJZP) določata, da se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo (57. člen ZJZP in prvi odstavek 37. člena ZGJS). ZJZP v petem odstavku 58. člena določa, da se v izreku odločbe o izbiri poleg stranke, ki je bila izbrana, navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene, odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. V postopku izdaje akta o izbiri in odločanju o pravnem sredstvu ter sodnega varstva imajo položaj stranke, razen če poseben zakon določa drugače, le vlagatelji vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerstva in ministrstvo, v postopku sodnega varstva pa tudi javni partner (prvi odstavek 65. člena ZJZP). ZGJS pa določa, da imajo v postopku izbire koncesionarja, ki se konča z izdajo upravne odločbe, vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke (drugi odstavek 37. člena ZGJS).

9Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev, imajo neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene(1)) v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke. Tožena stranka z navedbo neizbranih kandidatov v izreku odločbe le-tem ni podelila (več) pravic (položaja stranke) kot jim jih daje že zakon. Tožeča stranka pa niti ne navaja, da v odločbi navedeni neizbrani kandidati ne bi kandidirali za koncesionarja.

10Na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča ne vpliva niti sklicevanje tožeče stranke na določbe Zakona o veterinarstvu – ZVet-1, ki v sedmem odstavku 66. člena določa, da tožena stranka odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem postopku, v odločbi pa morajo biti poleg izbrane organizacije navedeni tudi veterinarji, ki bodo dodeljeno veterinarsko dejavnost izvajali. ZVet-1 je v zvezi s podeljevanjem koncesij na področju veterinarstva lex specialis glede na določbe ZJZP. Glede vsebine odločbe o izbiri koncesionarja pa ZJZP kot lex generalis določa njene osnovne obvezne sestavine, med katere pa spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene (peti odstavek 57. člena ZJZP).

11Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa (in sodbe) na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

12Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

----

Op. št. (1): Takšna je ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. I Up 9/2008 in I Up 207/2009).