58. člen ZJZP

Nenatančnost meril oziroma kriterijev, ki omogočajo različno interpretacijo, pomeni kršitev načel postopka, kot je enakost in transparentnost. Napake v postopku javnega razpisa pa so dopustna podlaga za ustavitev postopka in zavrnitev vseh vlog.

V javnem razpisu je navedeno, da odpiranje vlog ne bo javno, vendar pa ni razvidno, ali so za to podani dopustni zakonski razlogi, torej razlogi iz tretjega odstavka 53. člena ZJZP. Pri podelitvi koncesij je potrebno ZJZP uporabljati v celoti, določila Zakona o zdravstveni dejavnosti se uporabi samo v tistih delih, kjer so določena pravila postopka urejena drugače.

Postopek izbire se za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe o izbiri. Ta odločba po izrecni določbi petega odstavka 58. člena ZJZP v izreku, torej v tistem delu, ki ustvarja pravne posledice, vsebuje tudi navedbo strank, katerih vloge so bile zavrnjene, ter strank, katerih vloge so bile zavržene. Vroči se vsem strankam, torej tudi tistim, katerih vloge so bile (kot v obravnavanem primeru) predhodno kot nedopustne izključene iz nadaljnjega postopka. Tudi pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu je po določbah 61. in 63. člena ZJZP zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri, uveljavljajo pa ga lahko vse navedene stranke, torej tudi kandidat, katerega vloga je bila zavržena. To izhaja tudi iz prvega odstavka 65. člena ZJZP, po katerem imajo v postopku izdaje akta o izbiri ter pravnega in sodnega varstva položaj stranke vlagatelji vlog za javno-zasebnega partnerja, kar torej vključuje vse vlagatelje vlog, ne glede na to, kako je bilo o njihovi vlogi odločeno. Po povedanem izpodbijani sklep o (ne)priznanju usposobljenosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je tožnici sodn

Skladno s 55. členom ZJZP komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter ga posreduje organu javnega partnerja. Posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je, kot v tu obravnavanem, akt o izbiri odločba, so določene v 58. členu ZJZP. Po petem odstavku tega člena se v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. Po tem zakonu je pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri (61. in 63. člen), položaj stranke pa je priznan (vsem) vlagateljem vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja. Postopek izbire se po navedenem za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe – odločbe o izbiri, ki se vroči vsem strankam, iz česar izhaja jasna pravica, da lahko vse navedene stranke uveljavljajo pravno varstvo. Izpodb

ZJZP je sistemski zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja po prvi alineji 26. člena ZJZP, njegova uporaba pa je v razmerju do specialnih zakonov po 3. členu ZJZP subsidiarna, kar pomeni, da se določbe uporabijo le v primeru, če posebni zakon istovrstnih vprašanj ne ureja drugače. Ta posebni zakon pa je (bil) v teh primerih ZZDej oziroma je sedaj (po enakem principu) ZZDej-K, torej se ZJZP uporablja le za vprašanja, ki v ZZDej-K niso posebej urejena. Eno izmed temeljnih načel javnih razpisov (na vseh področjih), je transparentnost, zato tega načela ni možno izključiti na področjih podelitve koncesij v zdravstveni dejavnosti, četudi ni izrecno predpisano, še posebej ne s podzakonskim aktom, kot je koncesijski akt. Vzpostavitev transparentnega sistema je bilo tudi eno izmed vodil k sprejetju ZZDej-K, načelo transparentnosti pa določa tudi 13. člen ZJZP. Ker torej organ ni predvidel in tudi ne izvedel javnega odpiranja ponudb, je s tem kršil pravila postopka. Ne samo, da je organ pr

Tožeča stranka je bila v neenakopravnem položaju v razmerju do stranke z interesom. Sodišče se vsekakor strinja z navedbo tožeče stranke, da je bilo kršeno načelo enakopravnosti in konkurenčnosti in če bi izpodbijana odločba ostala v veljavi, to ne bi bilo skladno z ustavno dopustnimi cilji pri dodeljevanju koncesije, to je v skladu z načelom enakosti pred zakonom. Tožeča stranka je izpolnjevala pogoj za opravljanje dejavnosti, a je bila kljub temu neupravičeno izločena iz nadaljnjega postopka. Škoda ji je torej nastala že s tem, ker je bila iz konkurence pri pridobitvi koncesije izločena neupravičeno. V primeru odprave odločbe bi lahko stranka z interesom še vedno opravljala dejavnost ortodontije, le da bi jo morala opravljati kot zasebno zdravstveno dejavnost brez koncesije, s tem, da se bo o njeni vlogi za podelitev koncesije ponovno odločalo v ponovljenem postopku. Pri oceni nesorazmernosti obremenitve je potrebno upoštevati tudi to, da je stranka z interesom doslej na podlagi koncesije svojo dejavnost opravljala in za nazaj ni mogla biti oškodovana. Sodišče se ne strinja s tem, da bi dejansko lahko bilo večje število pacientov prizadetih. Pacienti bi lahko nadal

V zvezi z ugovorom, da toženka ne bi smela postavljati pogoja glede dostopnosti ordinacijskih prostorov za ljudi z različnimi oblikami oviranosti, sodišče odgovarja, da se tak pogoj sme postaviti iz razloga, ker je treba javno dostopnost javne službe zagotoviti vsem uporabnikom storitev; ne nazadnje se s takšnim pogojem uresničuje tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom. Sodišče se sicer strinja, da bi moral prvostopenjski organ v obravnavani zadevi razpisati ustno obravnavo, vendar to v konkretnem primeru ni vplivalo na pravilnost odločitve. Tudi če bi ustna obravnava bila, tožnica ne bi mogla biti izbrana, ker ni izpolnjevala pogoja iz razpisne dokumentacije glede zagotovljenega dostopa tudi za gibalno ovirane osebe. Glede tožbenega stališča, da bi moral prvostopenjski organ preizkusiti verodostojnost vlog in listinskih dokazov, sodišče meni, da zadostuje, da kandidati podajo ustrezne izjave, in ni mogoče avtomatično izhajati iz predpostavke, da take izjave niso resnične. Če pa katerikoli izmed kandidatov meni, da sokandidat pogojev ne izpolnjuje, mora za to podati obrazloženo trditveno podlago in ustrezne dokazne predloge.

Res je sicer, da skladno s prvim odstavkom 5. člena ZZDej mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni določa in zagotavlja občina oziroma mesto, vendar pa tega določila ni možno razlagati tako, da bi lahko toženka brez utemeljenega razloga kot merilo določila, da imajo prednost tisti, ki so čim bližje določenemu naslovu. To bi sicer lahko bil kriterij za ocenjevanje, vendar le, če bi bili za to podani utemeljeni razlogi v javnem interesu. V konkretnem primeru se toženka v tem pogledu sklicuje na ohranjanje znanih lokacij določenih specialistov, s čimer naj bi se zagotavljala dobra informiranost uporabnikov storitev z lokacijami izvajanja dejavnosti. To ne more biti upravičen razlog za to, da se kot merilo določi razdalja do določenega naslova. V tem primeru imajo namreč avtomatično prednost tisti, ki že opravljajo dejavnost na določenem naslovu, s tem pa so ostali kandidati postavljeni v neenakopraven položaj in to ni v skladu s 14. členom Ustave. V skladu z drugim odstavkom 64. člena ZUS-1 v primeru, če je bil upravni akt že izvršen in bi njegova odprava nesorazmerno posegla v pridobljene pravice ali pravne koristi posameznikov ali pravnih oseb, sodišče s sodbo ugot

Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spr

Očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral prvostopenjski organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti. V zahtevi za dopolnitev in pojasnitev ponudbe z dne 8. 10. 2012 je prvostopenjski organ še pojasnil, da bo kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval seštevek stroškov vseh treh ponujenih cen v celotnem predvidenem obdobju trajanja koncesijskega razmerja, tj. predvidoma za obdobje 2013-2027, iz odločbe pa izhaja, da je upošteval le ceno storitve za 2013, ne pa za celotno obdobje, kar pomeni, da je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi in

Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnj

Obrazložitev izpodbijanega sklepa ni v skladu z določili 3. in 5. točke 214. člena ZUP. Razlogi izpodbijane odločbe so v bistvenih okoliščinah pomanjkljivi in jih ni mogoče preizkusiti. S tem je prišlo tudi do kršitve pravice tožnika do pravnega sredstva, saj je pravica do pravnega sredstva učinkovita le, če pristojni organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno, ter da izvedene dokaze in v postopku navajanja tožnika tudi konkretno presodi.

Odločitev prvostopenjskega organa ni v skladu s pogoji javnega razpisa, niti s pogoji iz koncesijskega akta, na katerem javni razpis temelji, kot tudi ne Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali in ZZZiV. Noben od teh predpisov kot tudi ne javni razpis, ne predpisuje dodatnih pogojev za presojo prijavljene cene storitev. Niti z javnim razpisom in še toliko manj z razlago upravnega organa, ni mogoče določiti novih ali drugačnih pogojev, kot jih določa koncesijski akt, in ker ti pogoji (neupoštevanje nizke cene storitev) niso navedeni ne v koncesijskem aktu, ne v zgoraj navedenih predpisih, kot tudi ne v javnem razpisu, tožena stranka za takšno razlago prenizko ponujene cene storitev tožeče stranke ni imela nobene pravne podlage.

Že zgolj z vidika ZUP velja, da pristojni organ lahko zavrne oziroma pravilneje zavrže vlogo kandidata za pridobitev koncesije na področju zdravstva, ki je nepopolna, če je v razpisu jasno opredeljeno, kaj točno mora kandidat vključiti v vlogo, ki jo poda na razpis. Pa tudi v tem primeru mora organ v zavrnilni odločbi utemeljiti, zakaj zaradi pomanjkljive vloge kandidata organ takšne vloge ni mogel vzeti v presojo (razen v primeru, ko je že zakonodajalec na določenem področju določil, da vlog ni mogoče dopolnjevati). V predmetnem javnem razpisu ni bilo navedeno, da bo organ štel vlogo za nepopolno in jo bo zavrgel, če kandidat ne bo predložil parafiranih in oštevilčenih listov na vsej dokumentaciji. Med obvezne sestavine vloge je tožena stranka vključila tudi dokazilo o uporabi ordinacijskih prostorov na razpisanem krajevnem območju, „razen če predlagana ordinacija ni v prostorih OŠ“. Ta formulacija brez dvoma pomeni, da če je ordinacija v OŠ, katere lastnica je tožena stranka, ni potrebno dokazovati lastništva prostorov.

Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena. Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke. ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.

Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena. Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke. ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.

Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje. ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.

V postopku izbire koncesionarja se izda le ena odločba, in sicer odločba o izbiri, v izreku te odločbe pa se navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene ali zavržene. Tožeča stranka izkazuje pravni interes za vložitev tožbe zoper odločbo o izbiri koncesionarja kot edino pravno relevantno odločbo v postopku izbire koncesionarja.

V postopku pridobitve koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti je ponudba nepravilna, če ponudnik relevantna dejstva prijavi tako, da obstaja dvom, ali jih bo lahko izpolnil.