VSL sklep I Cpg 858/2011

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek, ki je bil prekinjen s sklepom Zg 12/2010 z dne 22. 03. 2011, nadaljevalo (prvi odstavek izreka). Dolžnikovemu ugovoru z dne 11. 02. 2010 je ugodilo in sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani Zg 6/2010 z dne 02. 02. 2010 v celoti razveljavilo ter predlog za zavarovanje zavrglo (drugi odstavek izreka). Upniku je naložilo, da mora povrniti dolžniku stroške postopka v znesku 1.863,00 EUR z obrestmi (3. točka izreka).

2Upnik je zoper drugi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor dolžnika zavrne ter sklep o zavarovanju Okrožnega sodišča v Ljubljani Zg 6/2010 z dne 02. 02. 2010 potrdi.

3Dolžnik je na pritožbo odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Prvostopenjsko sodišče je sprejelo v uvodu te obrazložitve navedeno odločitev, ker je ugotovilo, da je bil postopek o istem predlogu za zavarovanje med istima strankama pred Okrožnim sodiščem v Kranju še v teku (sklep o zavrnitvi predloga še ni postal pravnomočen), ko je upnik že vložil nov identičen predlog za zavarovanje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pri tem se je oprlo na določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o litispendenci (tretji odstavek 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Pritožnik trdi, da v danem primeru ne more biti govora o litispendenci, ker je bil v času vložitve predloga za zavarovanje pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani postopek zavarovanja pred Okrožnim sodiščem v Kranju že ustavljen, ker je upnik umaknil predlog za izdajo začasne odredbe. Okrožno sodišče v Kranju bi glede na določbo 43. člena ZIZ postopek zavarovanja moralo ustaviti.

7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Kranju s sklepom Zg 1/2010 z dne 29. 01. 2010 zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, upnik pa je z vlogo z dne 29. 01. 2010, ki jo je poslal na sodišče priporočeno po pošti dne 01. 02. 2010, umaknil predlog za izdajo začasne odredbe, se odpovedal pravici do pritožbe zoper sklep o umiku in zoper sklep o zavrnitvi predloga za začasno odredbo. Upnik je torej umaknil predlog za izvršbo po tem, ko je Okrožno sodišče v Kranju o njem že odločilo. Kadar ima vloga stranke določene procesne posledice, te nastopijo šele z dnem, ko vloga prispe na sodišče oziroma (kadar je vezana na rok), ko je oddana priporočeno po pošti. Pritožnik torej nima prav, ko pravi, da je umaknil predlog za izvršbo istega dne, ko je sodišče o predlogu odločilo.

8Zmotno je stališče pritožnika, da bi Okrožno sodišče v Kranju glede na določbo 43. člena ZIZ, po kateri upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo, moralo postopek ustaviti. Ko sodišče že odloči, da upnikova zahteva za sodno varstvo ni utemeljena, umik zahteve (predloga) ni več mogoč. Določbo 43. člena ZIZ, na katero se sklicuje pritožnik, je namreč potrebno razlagati v povezavi z določbo drugega odstavka 188. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo prvostopenjsko sodišče.

9Očitki prvostopenjskemu sodišču, da je zmotno presodilo procesne učinke vloženega umika predloga za izdajo začasne odredbe, torej niso utemeljeni.

10Pritožbeno sodišče pripominja, da je z odpovedjo pravici do pritožbe izpodbijani sklep postal pravnomočen (z dnem odpovedi), glede na to, da pritožba dolžnika zoper sklep prvostopenjskega sodišča ne bi bila dopustna. Nedopustna pritožba namreč ne suspendira pravnomočnosti. Vendar pa navedeno na pravilnost odločitve ne vpliva. Za presojo pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča je odločilno, ali gre v danem primeru res za „isti zahtevek med istima strankama“, kot je to ugotovilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnik se namreč s takšno presojo prvostopenjskega sodišča ne strinja.

11Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da „v konkretni zadevi nedvomno gre za isti zahtevek med istima strankama ne glede na to, da je v tej zadevi upnik svoj predlog za zavarovanje utemeljil z nekaj dodatnimi listinami.“ Takšni razlogi prvostopenjskega sodišča pa so tako nejasni, da jih ni mogoče preizkusiti. Prvostopenjsko sodišče namreč ni pojasnilo, katere so te listine niti zakaj niso odločilne za presojo vprašanja identičnosti zahtevkov, glede na trditveno podlago (ki jo je prav v zvezi s tem) podal upnik. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Prvostopenjsko sodišče naj v ponovljenem postopku pri izdelavi nove odločbe poda jasne razloge za svojo odločitev.

14Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.