VSL sklep I Cpg 721/2010

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep opr. št. IV Pg 1871/2008-32 z dne 24. 2. 2010 spremeni tako, da se potrdi, da je sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Pg 1871/2008 z dne 9.10. 2008 postal pravnomočen 24.12.2008.

II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep IV Pg 1871/2008-35 z dne 17. 9. 2009 spremeni tako, da se predlog tožene stranke za ustavitev postopka zavrne.

1Tožeča stranka je v zavarovanje svoje nedenarne terjatve zaradi kršitve materialnih avtorskih pravic ter dejanj nelojalne konkurence predlagala izdajo začasne odredbe po 170. členu Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah z začasno prepovedjo izdajanja, proizvodnje, prodaje ali drugega trženja šestih zgoščenk s kataloškimi številkami CD D. 521, CD D. 390A, CD D. 498, CD D. 512, CD D. 510 in CD D. 513 in bodočega reproduciranja glasbenih avtorskih del, ki jih zastopa tožeča stranka, odstranitev navedenih zgoščenk iz gospodarskih tokov veleprodaje in maloprodaje, zaseg in izključitev iz prometa ter hrambo pri izvršitelju in prepoved uporabe označbe SAZAS na zgoščenkah, drugih vrstah fonogramov, ki jih izdaja tožena stranka in na ovitkih fonogramov. Sodišče prve stopnje je predlogu tožeče stranke ugodilo in izdalo sklep o začasni odredbi.

2Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom IV Pg 1871/2008-32 potrdilo o pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o začasni odredbi IV Pg 1871/2008-8 z dne 9. 10. 2008 (s katerim je ugotovilo, da je sklep postal pravnomočen 30.12.2008) popravilo tako, da se potrdi, da je sklep o začasni odredbi postal pravnomočen dne 9. 4. 2009.

3Z izpodbijanim sklepom IV Pg 1871/2008-35 z dne 17. 9. 2009 pa je sodišče prve stopnje sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 1871/2008 z dne 9. 10. 2008 razveljavilo in postopek ustavilo.

4Tožeča stranka se je zoper izpodbijana sklepa pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbama ugodi in izpodbijani popravni sklep razveljavi, sklep o ustavitvi postopka pa spremeni tako, da predlog tožene stranke za razveljavitev opravljenih dejanj in ustavitev postopka zavrne ter toženi stranki naloži, da je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka oziroma podrejeno, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

5Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi zoper popravni sklep

6Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom (primerjaj judikat III Ips 101/2006 sklep Vrhovnega sodišča RS). Ker potrdilo o pravnomočnosti ne predstavlja sodne odločitve, temveč je podlaga za izdajo navedenega sklepa 42. člena ZIZ, so pravilne pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep nima narave popravnega sklepa v smislu 328. člena ZPP.

7Ker ima sklep s katerim se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, naravo sklepa o izvršbi, je treba upoštevati, da izvršilni postopek sestavljata faza dovolitve izvršbe in faza izvršbe v ožjem smislu. Faza dovolitve izvršbe se konča s pravnomočnostjo sklepa, s katerim se izvršba dovoli, oziroma se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Faza izvršbe pa se začne takoj po izdaji sklepa o izvršbi, še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in se konča bodisi z dokončno izvršitvijo sklepa o izvršbi ali pa z ustavitvijo izvršbe. Izvršilni postopek se konča v primeru ustavitve izvršbe takrat, ko postane pravnomočna odločitev sodišča, da je izvršba ustavljena.

8Predlog za ustavitev postopka izvršbe in razveljavitev opravljenih dejanj na predlog dolžnika po drugem odstavku 278. člena ZIZ, se nanaša na fazo izvršbe in ne na fazo odločanja o dovolitvi izvršbe. Kadar sodišče ustavi izvršbo, razveljavi opravljena izvršilna dejanja. Sklep o izvršbi pa ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.

9Sklep o izvršbi postane pravnomočen, ko ga ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, torej s pretekom zakonsko določenega roka za vložitev rednega pravnega sredstva (ugovora ali pritožbe), ki ga je treba po 3. odstavku 9. člena ZIZ vložiti v roku osem dni od vročitve sklepa.

10Ker sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 12. 2008, s katerim je sodišče prve stopnje postopek izvršbe ustavilo, ni postal pravnomočen pred potekom roka za ugovor, na nastop pravnomočnosti sklepa o izdani začasni odredbi ni imel nobenega učinka. Ker tožena stranka zoper sklep o izdani začasni odredbi ni pravočasno vložila ugovora, je ta postal pravnomočen s potekom ugovornega roka, to je dne 24. 12. 2008 (citirani sklep je bil toženi stranki vročen 16.12.2008).

11Pritožbeno sodišče je glede na navedeno izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz točke I. izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka

12Tožena stranka je predlagala ustavitev postopka izvršbe in trdila, da je dne 18.12.2008 na račun tožeče stranke nakazala znesek 8.125,93 EUR, s tem pa so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje tako spremenile, da odredba ni več potrebna (2. odstavek 278. člena ZIZ).

13Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo na podlagi ugotovitev, da je tožeča stranka verjetno izkazala, da tožena stranka uporablja avtorska dela avtorjev na zgoraj navedenih šestih fonogramih brez dovoljenja avtorjev ter je zato podana verjetnost kršitve avtorskih pravic. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da brez izdaje začasne odredbe obstaja nevarnost nastanka nenadomestljive škode.

14Tožeča stranka je kolektivna organizacija, ki na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino v svojem imenu in za račun avtorjev kolektivno uveljavlja mehanične pravice, ki zajemajo tudi reproduciranje glasbenih avtorskih del na fonograme in videograme. Ena izmed dolžnosti tožeče stranke je dolžnost sklepanja pogodb z uporabniki v skladu z veljavno tarifo (prvi odstavek 158. člena ZASP). Če se uporabnik z zahtevano višino nadomestila ne strinja, ima možnost položiti znesek nadomestila na račun kolektivne organizacije ali pri sodišču oziroma notarju in avtorska dela uporabljati, primernost višine nadomestila pa izpodbijati v posebnem postopku. Druga možnost pa je, da zaščitenih avtorskih del ne uporabi. Če uporabnik uporabi tretjo možnost in dela uporabi, kljub temu, da pogodbe ne sklene, gre za kršitev izključnih pravic z vsemi posledicami (primerjaj Miha Trampuž: Kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 75 in sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 304/2008).

15Prej navedena kontrahirna dolžnost pa ne pomeni, da mora kolektivna organizacija v vsakem primeru skleniti pogodbo z uporabnikom. Kolektivna organizacija lahko zavrne zahtevo za sklenitev pogodbe o prenosu pravic, oziroma odstopi od sklenjene pogodbe, če ima za to objektiven razlog (prvi odstavek 158. člena ZASP). Zakon kot take objektivne okoliščine navaja večkratno neplačevanje nadomestila s strani uporabnika, teorija pa mednje uvršča še neizpolnjevanje obveznosti sporočanja podatkov o uporabi del (primerjaj Miha Trampuž, Branko Oman, Andrej Zupančič, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 1997, stran 365).

16Zaključek sodišča prve stopnje, da je s plačilom 8.125,93 EUR v času po izdaji začasne odredbe prišlo do neizključnega prenosa mehaničnih pravic za reprodukcijo avtorskih del na spornih šestih fonogramih na podlagi drugega odstavka 158. člena ZASP, je napačen. Tožena stranka je pogodbo za fonogramsko industrijo sklenjeno s tožečo stranko z dopisom z dne 29.9.2007 odpovedala, potem pa je navedeno pogodbo z dopisom z dne 1.7.2008 odpovedala še tožeča stranka, zaradi kršitev na strani tožene stranke, saj tožena stranka tožeči stranki ni predložila podatkov o reproduciranih fonogramih in ni plačala dolžnih nadomestil. Sodišče prve stopnje je ob izdaji začasne odredbe ugotovilo, da tožena stranka pred izdajo spornih fonogramov od tožeče stranke ni zahtevala sklenitve pogodbe o neizključnem prenosu avtorskih pravic, da tožeči stranki pred izdajo spornih fonogramov in tudi kasneje ni sporočila konkretnih podatkov o izdaji posameznih zgoščenk ter pred izdajo fonogramov ni položila nadomestila v znesku, ki ga kot nadomestilo zaračunava tožeča stranka, zato v obravnavanem primeru do prenosa avtorskih pravic ni prišlo in je ob izdaji začasne odredbe tožeča stranka verjetno izkazala kršitev avtorskih pravic.

17Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja. V obravnavanem primeru pa glede na odpoved pogodbe o fonogramski industriji in izdajo fonogramov brez obvestila tožeči stranki, do prenosa pravic na podlagi drugega odstavka 158. člena ZASP sploh ni moglo priti, saj brez konkretnih podatkov o izdanih fonogramih, višine nadomestila iz drugega odstavka 158. člena ZASP ni mogoče določiti.

18Glede na povedano je kljub plačilu zneska 8.125,93 EUR kršitev avtorskih pravic še vedno izkazana, kajti okoliščine, torej verjetnost obstoja kršitve avtorskih pravic, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, se niso spremenile, tako da odredba ne bi bila več potrebna.

19Materialnopravno napačen je tudi zaključek sodišča prve stopnje v zvezi z ustavitvijo postopka v delu glede prepovedi uporabe znaka SAZAS na zgoščenkah in fonogramih. Trditve tožene stranke, da znaka SAZAS na drugih zgoščenkah od izdaje sklepa o začasni odredbi ne uporablja več, ne morejo biti podlaga za ustavitev postopka izvršbe, saj gre za okoliščine, ki so nastale s prostovoljno izpolnitvijo zahteve tožeče stranke po izdani začasni odredbi potem, ko je bila začasna odredba izdana. V smislu drugega odstavka 278. člena ZIZ se lahko upoštevajo le tiste okoliščine, ki niso v zvezi z izpolnitvijo začasne odredbe in imajo za posledico, da če bi obstajale ob izdaji začasne odredbe, le-ta ne bi bila izdana.

20Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog tožene stranke za ustavitev postopka z dne 15. 12. 2008 zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbama uspela, zato ji je dolžna tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 661,82 EUR, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika tožeče stranke upoštevaje določbe Odvetniške tarife in Zakona o sodnih taksah in sicer 1000 točk za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV na vrednost odvetniških storitev in takso za pritožbo v znesku 100,00 EUR. Tožeči stranki pa pritožbeno sodišče ni priznalo100 % povečanja vrednosti odvetniških storitev zaradi uporabe specialističnega znanja avtorskega prava, saj tožeča stranka pri priglasitvi stroškov ni izkazala, da je bila za njen uspeh v postopku odločilna uporaba specialističnega znanja, ki odvetniku daje podlago za višji obračun v smislu 1. odst. 5. čl. Odvetniške tarife.