VSRS Sklep VIII Ips 239/2010

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za dopolnitev dokončne odločbe tožene stranke z dne 6. 12. 2007 tako, da mu je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne obresti od posameznega zneska predčasne pokojnine in navedeno dokončno odločbo spremenilo tako, da je k tej dodalo nov odstavek, in sicer da se sklep tožene stranke z dne 14. 6. 2007 spremeni tako, da se beseda „zavrže“ nadomesti z besedo „zavrne“. S posebnim sklepom je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno tožbo) tožnika za priznanje pravice do rekreacijskega dodatka. Sodišče je sicer presodilo, da je tožena stranka napačno zavrgla zahtevo tožnika za izplačilo zakonskih zamudnih obresti od naknadno priznanih zneskov predčasne pokojnine (z odločbo z dne 14. 6. 2007), temveč bi morala to zahtevo zavrniti, vendar je v nadaljevanju presodilo, da za priznanje zakonskih zamudnih obresti tožniku oziroma priznanje odškodnine v višini teh obresti ni podlage v 15. členu Zakona o pravicah iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ, Ur. l. RS, št. 49/98 in nadalj.), niti v 276. in 277. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in nadalj.).

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je tudi izrecno navedlo, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je ureditev v drugem odstavku 15. člena ZPIZVZ v očitnem nasprotju z ustavnimi določbami.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Navaja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na zavrnitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ v sklepu Ustavnega sodišča U-I-15/07 neutemeljeno, saj je Ustavno sodišče zavrnilo presojo, ki se je nanašala na vprašanje valorizacije, ne pa na vprašanje neustavnosti zaradi nepriznavanja zamudnih obresti. Nato revident utemeljuje svoje stališče o neustavnosti določbe 15. člena ZPIZVZ (pri čemer gre dejansko za citiranje navedb iz pritožbe), v nadaljevanju pa nasprotuje tudi temu, da sodišče druge stopnje ni argumentirano zavrnilo pritožbenih navedb v zvezi s tem, da naj bi bila določba drugega odstavka 15. člena ZPIZVZ (po mnenju revidenta) v očitnem nasprotju z ustavnimi določbami, temveč je to navedlo brez vsake obrazložitve.

4Revizija ni dovoljena.

5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6Iz določbe 31. člena ZDSS-1 izhaja, da je v socialnih sporih premoženjske narave revizija dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka), sicer pa je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, razen v sporih o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo, pravici do invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdraviliškega zdravljenja (4. točka).

7Predmet spora v tej zadevi (razen pravice do rekreacijskega dodatka, ki pa je bila le predmet odločanja sodišča prve stopnje, ne pa več sodišča druge stopnje) je plačilo zakonskih zamudnih obresti od priznanih zneskov predčasne pokojnine, ki ne predstavlja spora o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč spor o denarnem zahtevku iz naslova zakonskih zamudnih obresti kot glavni terjatvi. Gre torej za premoženjski socialni spor, v katerem je revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v drugem odstavku 367. člena določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR.

8V navedeni zadevi tožnik višine zakonskih zamudnih obresti, ki jih zahteva od tožene stranke, ni konkretno opredelil, niti ni opredelil vrednosti spornega predmeta, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev za vložitev revizije.

9Ker revizija tudi sicer ni bila dopuščena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena v povezavi s 374. členom ZPP zavrglo.