VSRS Sklep X Ips 321/2011

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka dne 28. 7. 2011 po pooblaščencu vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo tožeča stranka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Občinske uprave Občine Krško z dne 3. 8. 2010. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ revidentki kot investitorki izgradnje objekta na zemljišču parc. št. 15 v k. o. ... naložil plačilo komunalnega prispevka v znesku 12.221,88 EUR. Tožena stranka je z odločbo z dne 18. 8. 2010 zavrnila pritožbo zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni opredelila na način, kot izhaja iz prejšnje točke te obrazložitve. Revidentka namreč ni jasno in določno opredelila pomembnega pravnega vprašanja, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, zlasti pa ni opisala okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Navaja le, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju razlage določb ZUS-1 (pri tem ne navede katerih) in vprašanju zaščite pravic prava neuke stranke v postopku. Navaja, da se je sodišče izognilo vsebinskemu odločanju o njeni tožbi s sklicevanjem na določbe 52. člena ZUS-1 in v nadaljevanju revizije utemeljuje revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Takšne navedbe pa same po sebi ne zadostujejo za izpolnitev pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8Revizija je po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s pavšalnimi navedbami, da gre za izjemno visok znesek komunalnega prispevka v višini 12.221,88 EUR, katerega plačilo ima občutne posledice na njeno premoženjsko stanje, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic niti ni konkretizirala, niti jih ni utemeljila. Zato je Vrhovno sodišče presodilo, da tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10Ker revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

11Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.