VSL sodba II Cpg 391/2011

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 702,27 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni zahtevek na ugotovitev ničnosti in oba podrejena zahtevka za razveljavitev in ugotovitev nezakonitosti sklepa nadzornega sveta tožene stranke, sprejetega na 23. redni seji dne 11. 06. 2008, s katerim je nadzorni svet tožeči stranki kot članici uprave znižal plačo za 25 %. Zavrnilo je tudi dajatvene zahtevke tožeče stranke za izplačilo razlike do neizplačane plače za mesec junij in julij 2008 v bruto znesku 2.207,02 EUR, od katerega naj se odvede akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost, dobljeni neto znesek pa se nakaže tožeči stranki, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati 4.417,46 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim razlogom in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4Navedena zadeva je bila s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše št. Su 72/2011 z dne 23. 03. 2011 na podlagi 105. a člena in 1. odst. 60. člena Zakona o sodiščih odstopljena v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani.

5Pritožba ni utemeljena.

6Izrek sodbe ni v nasprotju z obrazložitvijo. S tem, ko je sodišče prve stopnje v izreku sodbe tožečo stranko obsodilo na plačilo pravdnih stroškov, v obrazložitvi sodbe pa zapisalo, da je tožeča (namesto pravilno: tožena) stranka v postopku uspela, je zagrešilo le očitno pisno pomoto (v obrazložitvi), ki je odpravljiva s popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP.

7Ni mogoče ugotoviti, kam meri pritožba z očitkom, da je bilo nesprejemljivo razglabljanje (prvostopnega sodišča) o dopustnosti izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa nadzornega sklepa tožene stranke. Kot pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, je bilo tozadevno razglabljanje samo v korist tožeče stranke, ki zato nima pravnega interesa izpodbijati sodbene razloge o tem vprašanju. Sicer pa ima tudi pritožbeno sodišče pomisleke zoper zaključek prvostopnega sodišča o dopustnosti izpodbijanja sklepov nadzornega sveta po določbah ZGD (t. j. smiselno po pravilih, ki urejajo ničnost in izpodbijanje sklepov skupščine). V sodni praksi se je namreč po sprejetju odločbe Ustavnega sodišča Up-2512/06 utrdilo stališče, da o razveljavitvi in ničnosti sklepov nadzornega sveta ni mogoče presojati na podlagi analogne uporabe določb ZGD-1 o ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine delniške družbe (glej tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 243/2008), tako da stališču prvostopnega sodišča o neenotni praksi sodišč v zvezi s tem vprašanjem ni mogoče slediti. Vendar pa se pritožbeno sodišče zaradi splošnega pravila, da se spora ne sme presojati v škodo edine pritožnice, s temi pomisleki ni ukvarjalo, zato (zgolj z učinkom v obravnavani zadevi) sprejema tudi razloge prvostopnega sodišča, ki se sicer le v omejenem obsegu nanašajo na presojo dopustnosti izpodbijanja sklepov nadzornega sveta z vidika določb ZGD-1. Tudi prvostopno sodišče namreč ugotavlja, da se ničnostni in izpodbojni razlogi, ki jih ZGD-1 določa za skupščinske sklepe, le stežka (smiselno) aplicirajo na napadeni sklep nadzornega sveta in je zahtevek zato v pretežnem delu presojalo po določilih OZ.

8Nekompatibilnost smiselne uporabe ZGD-1 za sklepe nadzornega sveta se tako izkaže pri pritožbenem očitku, da se prvostopno sodišče ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da sklep nadzornega sveta ni bil sprejet v pravilni obliki in po pravilnem postopku. Postopek odločanja nadzornega sveta je urejen v 257. - 260. členu ZGD-1. Za kakšno kršitev postopka z vidika citiranih določil naj bi šlo, tožeča stranka ni pojasnila. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da ji je bil sklep nadzornega sveta vročen 16. 06. 2008, zato so protispisne pritožbene trditve, da bi ji moral biti vročen v pisni obliki. Noben predpis ne določa niti oblike niti vsebine sklepa nadzornega sveta, zato ni jasno, na kaj opira pritožba stališče, da bi moral napadeni sklep vsebovati navedbo, za kateri čas se tožnici zniža plača, navedbo, da gre za sklep o 270. členu ZGD-1, obrazložitev in pravni pouk. Navedeni pritožbeni očitki so zato brezpredmetni. Nadzorni svet družbe ni organ z javnimi pooblastili, ki z oblastno močjo odloča o pravicah posameznika (kot npr. sodišče ali upravni organ), pač pa je organ odločanja gospodarske družbe, ki svoje odločitve sprejema na bistveno bolj neformalen način. V konkretnem primeru nastopa le kot stranka pogodbe o zaposlitvi, ki ji zakon zaradi koristi družbe, ki jih mora zasledovati, priznava določena enostranska upravičenja pri znižanju plače članu uprave. Zoper sklep nadzornega sveta o znižanju plače ni predvideno nobeno pravno sredstvo, pač pa je članu uprave prav tako dano enostransko upravičenje do odpovedi pogodbe, s čimer se položaj pogodbenih strank uravnovesi.

9Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila izpodbijana odločitev nadzornega sveta skladna z določilom 270. člena ZGD-1, pri čemer je nepomembno, ali je imel nadzorni svet ob sprejetju sklepa kot podlago v mislih individualno pogodbo o zaposlitvi ali zakon. Tudi sama tožeča stranka ne zanika, da gre v primeru 270. čl. ZGD-1 za kogentno določbo v smislu, da se družba upravičenju, da članu uprave ob izpolnitvi zakonskih pogojev zniža prejemke, s pogodbo ne more odpovedati. Sodišče prve stopnje je po izčrpnem dokaznem postopku ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 270. člena ZGD-1; da se je poslovanje družbe po določitvi prejemkov tožeči stranki poslabšalo tako, da bi lahko ogrozilo njeno gospodarsko stanje, ali ji povzročilo škodo. Zaključki prvostopne sodbe so dobro argumentirani in prepričljivi, zato pritožbeno sodišče vanje nima razloga dvomiti. Tudi pritožba ne navaja razlogov, ki bi lahko omajali njihovo verodostojnost. Sodišču prve stopnje očita le, da ni ugotavljalo višine prispevka tožeče stranke k negativnim rezultatom, kar pa je za odločitev v zadevi nerelevantno. Znižanje plače upravi po 270. členu ZGD-1 je neodvisno od njenega soprispevka k poslabšanju poslovanja družbe in temelji na podmeni, da je uprava objektivno dolžna nositi ekonomske posledice poslabšanja gospodarskega stanja družbe.

10Znižanje prejemkov članom uprave je opcija in ne dolžnost nadzornega sveta. Zato tudi v primeru nastopa (objektivnih) okoliščin, ki tako znižanje opravičujejo, to ne pomeni, da mora nadzorni svet vsem članom uprave prejemke znižati za enak odstotek. Razmerje družbe (nadzornega sveta) do vsakega člana uprave je individualno. Spodbude, ki jih nadzorni svet nameni posameznim članom uprave, so lahko različne (tudi v za družbo slabih časih). Namerno diskriminatornega ravnanja tožene stranke pa tožeča stranka ni izkazala.

11Pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Ker s pritožbo ni uspela je dolžna tožeča stranka sama nositi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki jih je višje sodišče odmerilo v višini sestave vloge po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV.