VSC sklep Cp 653/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 15.2.2010 spremeni tako, da se zemljiškoknjižni predlog z dne 25.2.2009 za vpis zaznambe spora za pridobitev lastninske pravice, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. P 736/2007, zavrne.
Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa z dne 15.2.2010 pri nepremičnini z identifikacijsko številko …, vpisani pri vl. št. ..., k.o. C., ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru predlagatelja zoper sklep istega sodišča z dne 18.3.2009, opr. št. Dn. št. 1111/2009, in sicer tako, da se navedeni sklep spremeni tako, da se dovoli pri nepremičnini z identifikacijsko številko …, vpisani pri vl. št. ..., k.o. C., vpis zaznambe spora, izbris zaznambe zavrnitve vpisa ter vpis zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju - ZZK-1, in v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju: ZNP). V pritožbi navaja, da v konkretnem primeru vrsta sodnega postopka, ki ga je sprožil predlagatelj, ne izpolnjuje pogojev za vpis zaznambe spora po prvem odstavku 79. člena ZZK-1. Tožbeni zahtevek predlagatelja ni oblikovalen, ampak obligacijski oziroma dajatveni. Zato so napačni dejanski zaključki sodišča prve stopnje, da je predlagatelj v pravdi zahteval vknjižbo dolžnika (nasprotnega udeleženca) pri predmetni nepremičnini in ne izstavitev zemljiškoknjižne listine, ali ugotovitev dolžnikove lastninske pravice. Zaradi navedenega pa je zmoten tudi zaključek, da je predlagatelj s predloženo tožbo izkazal verjetnost izvirnega načina pridobitve lastninske pravice. Predlagatelj ne zatrjuje dejstev, iz katerih bi izhajal originaren način pridobitve lastninske pravice. Tudi če bi bil tožbeni zahtevek drugačen, bi morala lastninska pravica že obstajati. Po mnenju pritožnika je tožbeni zahtevek tudi neizvršljiv in zanj tudi ni pravnega interesa, saj domnevnega lastnika ni mogoče tožiti na zemljiškoknjižno dovolilo. Nasprotni udeleženec predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter njegovo spremembo tako, da se predlog za zaznambo spora zavrne oziroma zavrže ter se predlagatelju naloži, da nasprotnemu udeležencu povrne priglašene pravdne stroške skupaj z zamudnimi obrestmi. Nasprotni udeleženec priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi (79. člen ZZK-1 v zvezi s 5. točko 22. člena ZZK-1 in prvim odstavkom 63. člena ZZK-1). Po določbi 79. člena ZZK-1 se z zaznambo spora o pridobitvi pravice zaznamuje začetek postopka, v katerem tožnik ali predlagatelj zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske oziroma druge stvarne pravice, ki jo je pridobil na izviren način (npr. na podlagi priposestvovanja, z gradnjo na tujem zemljišču oziroma gradnjo čez mejo ali po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti). Glede na navedene določbe ZZK-1 zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.

Iz navedb tožbe, ki jo je predložil predlagatelj v predmetnem postopku, izhaja, da od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine zaradi vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist prvotoženega M. S., sicer bo takšno listino nadomestila pravnomočna sodna odločba. Iz tožbe izhaja, da želi tožeča stranka (predlagatelj v tem postopku) predlagati izvršbo na sporno nepremičnino prvotožene stranke, vendar prvotožena stranka v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnik, čeprav je stanovanje na podlagi prodajne pogodbe z dne 27.8.2004 kupila od drugo- in tretje tožene stranke. Iz predlogu za zaznambo spora priložene tožbe torej izhaja, da predlagatelj v pravdnem postopku ne zahteva vpisa lastninske pravice na svoje ime in v svojo korist, prav tako pa ne uveljavlja pridobitve lastninske pravice na izviren način, saj zatrjuje, da pravni naslov za pridobitev lastninske pravice prvotoženca predstavlja prodajna pogodba, kar predstavlja izvedeni (derivativni), ne pa izvirni način pridobitve lastninske pravice.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da se dovoli vpis zaznambe spora v predmetnem postopku, materialnopravno napačna. Zato je bilo potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca, ki se je izkazala za utemeljeno, ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se zemljiškoknjižni predlog za vpis zaznambe spora za pridobitev lastninske pravice zavrne in se hkrati dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena v ZZK-1, uporabljajo splošne določbe ZNP. Prvi dostavek 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, razen če zakon določa drugače. Ob odsotnosti specialnih določb je pritožbeno sodišče odločilo, da nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.