VSC sklep I Ip 1047/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
Dolžnica je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa plačati upniku pritožbene stroške v znesku 145,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka dalje do plačila.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je upnik dolžan dolžnikovemu začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj, povrniti 61,78 EUR stroškov v roku osmih dni od prejema sklepa.

Zoper sklep se pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in dolžniku naloži v plačilo pritožbene stroške, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da upnik nikoli ni predlagal postavitve začasnega zastopnika, temveč je predlagal vročanje sklepa o izvršbi dolžniku po pooblaščenem vročevalcu. Prvostopenjsko sodišče je po upnikovi pritožbi sklep o postavitvi začasnega zastopnika razveljavilo, saj za njegovo postavitev v spisu ni imelo podlage. Stroški v izpodbijanem sklepu se nanašajo na povračilo stroškov začasnemu zastopniku. Odločitev je sodišče oprlo na 156. člen ZPP, na podlagi katerega je stranka dolžna povrniti stroške nasprotni stranki, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. V skladu z zakonom lahko postavitev začasnega zastopnika predlaga le upnik in zato tudi nosi stroške njegove postavitve. Ker upnik postavitve začasnega zastopnika v konkretni zadevi ni predlagal, ga je sodišče postavilo brez podlage, zato pa upnik ni dolžan nositi stroškov, ki so nastali začasnemu zastopniku. Ti stroški niso nastali ne po krivdi upnika ne po naključju, ki bi se njemu primerilo.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 1. odstavka 82. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) postavi sodišče stranki začasnega zastopnika, če to predlaga nasprotna stranka. Glede povračila stroškov začasnega zastopnika pa ZPP vsebuje posebno pravilo, da krije stroške za postavitev začasnega zastopnika stranka, ki je postavitev začasnega zastopnika predlagala (prvi stavek petega odstavka 82. člena ZPP in 6. odstavek 82. člena ZPP).

Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v konkretni zadevi sodišče prve stopnje dolžnici postavilo začasnega zastopnika s sklepom z dne 21.5.2009 brez predloga upnika. Zato je bil navedeni sklep po upnikovi pritožbi tudi razveljavljen (sklep z dne 21.8.2009, na l. št. ... v spisu). Brez upnikovega predloga sodišče dolžniku ne more postaviti začasnega zastopnika, posledično pa tudi ne more upniku naložiti stroškov začasnega zastopnika.

Tudi določilo 156. člena ZPP, na katerega se sklicuje prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ne daje podlage za takšno odločitev, saj določa pravilo o povrnitvi stroškov po krivdnem načelu in zaradi naključja, ki se je stranki primerilo, za kar pa v konkretni zadevi tudi ne gre.

Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage, da je priglašene stroške začasnega zastopnika naložilo v plačilo upniku, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je upnik s pritožbo uspel, mu je dolžnica skladno s 5. odstavkom 38. člena ZIZ dolžna povrniti nastale pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dneva po poteku 8 dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (paricijski rok). Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne priznalo stroške za sestavo pritožbe 200 točk (6. točka tar. št. 27 v zvezi s tar. št. 18 Odvetniške tarife, Ur. l. RS št. 67/2003 in popr. Ur.l. RS 70/2003; vrednost odv. točke je 0,459 EUR) in za materialne stroške 4 točke (3. odst. 13. člena Odvetniške tarife), kar skupaj z 20 % DDV znaša 112,36 EUR ter strošek plačila sodne takse 33,00 EUR (tar. št. 30010 Zakona o sodnih taksah – ZST-1).