VSL sklep IV Cpg 428/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja S. Z. prevozne storitve, trgovina in proizvodnja k.d. za vpis predlagane spremembe pri subjektu vpisa.

Predlagatelj vpisa spremembe se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je zmotno uporabo materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da ravna s pritožbo v skladu s tem, kar mu nalaga zakon.

Pritožba ni utemeljena.

Podlaga za predlagani vpis spremembe pri subjektu vpisa, in sicer za izbris družbenika R. Z. (edinega komplementarja) z datumom izstopa 01. 06. 2010 in za izbris R. Z. kot zastopnika komanditne družbe, je v konkretnem primeru podana izjava komplementarja komanditistki S. F., da na podlagi 12. člena Pogodbe o ustanovitvi komanditne družbe odpoveduje svoje družbeništvo v družbi.

Sodišče prve stopnje je predlog za vpis predlaganih sprememb zavrnilo iz razloga, ker je ocenilo, da zaradi izstopa komplementarja iz komanditne družbe družba preneha. Predlagateljev predlog, da naj sodišče vpiše izstop komplementarja, nato pa v posledici začne postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPIPP, je zavrnilo z obrazložitvijo, da je prenehanje komanditne družbe zaradi odpovedi pogodbe razlog, da družba izvede postopek likvidacije po določbah ZGD-1.

Pritožnik poudarja, da je pogoj za obstoj komanditne družbe en komplementar, kar pa ne pomeni, da slednji nima pravice izstopiti iz družbe. Pri tem se sklicuje na pravilo, da se za komanditno družbo smiselno uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo, če ni v poglavju o komanditni družbi določeno drugače (2. odstavek 135. člena ZGD-1). Ker vprašanje odpovedi družbene pogodbe v poglavju o komanditni družbi ni urejeno, se za odpoved družbene pogodbe uporablja smiselno določba 106. člena ZGD-1 za odpoved družbene pogodbe o ustanovitvi d.n.o. Enako kot lahko družbenik d.n.o. odpove družbeno pogodbo, jo lahko odpove tudi komplementar k.d. in sicer na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči komanditistu vsaj šest mesecev pred tem datumom. Iz navedenega sledi, da lahko komplementar odpove pogodbo o ustanovitvi komanditne družbe z datumom konca poslovnega leta. Zaradi odpovedi pogodbe komanditna družba s koncem poslovnega leta preneha (smiselno določbi 105. člena – 5 alineja ZGD-1). Gre za zakonsko posledico, ki pa je lahko v družbeni pogodbi urejena drugače, na kar pa se pritožnik ne sklicuje.

Zmotno je stališče pritožnika, da komanditna družba zaradi odpovedi družbene pogodbe s strani komplementarja, v primeru, če v družbi ostane le komanditist, ne preneha, pač pa šele v primeru, če preostali komanditist v enem letu po odstopu komplementarja iz družbe ne ukrene vsega potrebnega, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1. Določbe 115. člena ZGD-1 o nadaljevanju družbe z enim družbenikom družbe z neomejeno odgovornostjo smiselno ni mogoče uporabiti za primer, če v komanditni družbi ostane le komanditist, ker se položaj komanditista v komanditni družbi razlikuje od položaja družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo po tem, da komanditist v komanditni družbi ne odgovarja za obveznosti družbe, za razliko od družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (1. odstavek 135. člena ZGD-1). Zato se le za pravni položaj komplementarja lahko smiselno uporabljajo določila ZGD-1, ki veljajo za položaj družbenika družbe z neomejeno odgovornostjo. Razpravljanje o situaciji, ki jo zakon ureja za primer smrti družbenika pa je v konkretnem primeru odveč, ker je situacija zaradi smrti v zakonu drugače urejena od odpovedi družbene pogodbe.

Neutemeljena in brez materialnopravne podlage je pritožbena trditev, da naj bi po vpisu predlagane spremembe družba v konkretnem primeru prenehala šele, če komanditist v roku določenem v zakonu za družbenika d.n.o. (115. člen ZGD-1), ne bi storil vsega potrebnega, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1, ker položaja komanditista v komanditni družbi ni mogoče enačiti s položajem družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj.

Ne drži tudi trditev, da bi z vpisom predlagane spremembe družba ohranila status, kot meni pritožnik: „osebno odgovorne družbe“, v kateri tudi po prenehanju le te, družbeniki s svojim premoženjem odgovarjajo za obveznosti družbe upnikom. Če komanditist ne odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem, potem določba 133. člena ZGD-1 o odgovornosti družbenikov v družbi z neomejeno odgovornostjo zanj ne more veljati v primeru nadaljevanja družbe z njim, kot to predlaga pritožnik.

Od pojma prenehanja družbe je treba razlikovati likvidacijo, ki je postopek, ki sledi prenehanju družbe. V vseh primerih 105. člena, razen v primeru izvedbe postopka stečaja, se opravi likvidacija (1. odstavek 118. člena v zvezi z 2. odstavkom 135. člena ZGD-1). Ker se za likvidacijo družbe smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe, smiselno kot pri sprejetju sklepa o prenehanju in začetku postopka likvidacije odloča skupščina delniške družbe (1. odstavek 403. člena ZGD-1), morajo družbeniki v komanditni družbi, v primeru, če komplementar odpove družbeno pogodbo, v skladu z družbeno pogodbo odločiti tudi o začetku postopka likvidacije družbe.

Tako se izkaže, da bi bil izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, v nasprotju z zakonom. S tem pa se izkaže, da je odločitev registrskega sodišča pravilna in ustrezno obrazložena, pritožba pa neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zato zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).