iuris
§ zakonZakon o gospodarskih družbah · ZGD-1 · velja od 4. 5. 2006

133. člen ZGD-1

(zastaranje terjatev do družbenikov)

Sodna praksa: 9 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 12. 2014Vse odločbe ↓
  • VSL sklep I Ip 3392/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014

    Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe. Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

  • VSL sklep I Cp 2293/2013Višje sodišče v Ljubljani · 2013

    Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.

  • VSL sklep IV Cpg 428/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2011

    Izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, bi bil v nasprotju z zakonom.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 11. 2. 2026

Sodna praksa

9 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 12. 2014
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–9 od 9
  • VSL sklep I Ip 3392/2014
    Višje sodišče v Ljubljani · 15. 12. 2014

    Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe. Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

  • VSL sklep I Cp 2293/2013
    Višje sodišče v Ljubljani · 2. 10. 2013

    Upniki osebne družbe pri uveljavljanju terjatev do družbenikov iz obveznosti te družbe torej niso omejeni z enoletnim prekluzivnim rokom iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1.

  • VSL sklep IV Cpg 428/2011
    Višje sodišče v Ljubljani · 5. 5. 2011

    Izbris edinega komplementarja iz komanditne družbe zaradi odpovedi družbene pogodbe, brez predloga za vpis prenehanja družbe (z dnem konca poslovnega leta, ko odpoved učinkuje) in brez istočasnega predloga za vpis začetka postopka likvidacije družbe, bi bil v nasprotju z zakonom.

  • VSL sklep II Cp 4660/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 21. 5. 2009

    Pravila v osebni odgovornosti družbenikov v komanditni družbi ne izključujejo pravila o pravnem nasledstvu družbe po 1. odstavku 394. člena ZGD.

  • VSL sklep I Ip 98/2009
    Višje sodišče v Ljubljani · 11. 3. 2009

    Ker dejstvo, da prva dolžnica za obveznosti družbe ne odgovarja, izhaja iz sodnega registra, se upnica ne bi mogla sklicevati, da za to ni vedela (8. člen ZSReg), pravno nepomembno pa je sklicevanje na stanje sodnega registra, češ da izjava o izstopu iz družbe ni bila nikjer javno evidentirana. Iz navedenih razlogov je upnica dolžnici neutemeljeno povzročila stroške ugovornega postopka.

  • VSL sklep II Ip 1446/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 27. 8. 2008

    Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do d.n.o., ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.

  • VSL sklep II Ip 1542/2008
    Višje sodišče v Ljubljani · 27. 8. 2008

    Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenika - komplementarja komanditne družbe za obveznosti družbe (prim. 101. člen ZGD) ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod. ZGD namreč v prvem odstavku 134. člena določa, da terjatve do družbenikov za obveznosti družbe (d.n.o., k.d.) zastarajo v petih letih po prenehanju družbe ali izločitvi družbenika, razen če terjatev zoper družbo zastara v krajšem roku, v drugem odstavku pa je določeno, da začne zastaranje teči najkasneje z dnem, ko je vpis prenehanja družbe ali izločitev družbenika objavljen. Upniki torej za uveljavljanje terjatev do komanditne družbe, ki je prenehala, niso omejeni z enoletnim rokom iz drugega odstavka 394 člena ZGD, ne glede na razlog prenehanja.

  • VSL sklep II Ip 4110/2007
    Višje sodišče v Ljubljani · 8. 2. 2008

    Pravne posledice izbrisa, določene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za družbo z neomejeno odgovornostjo. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljeni v četrtem odstavku 27. člena ZFPPod, posledično temu pa tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe drugega in tretjega odstavka 394. člena ZGD.

  • VSK sklep II Cp 1474/2006
    Višje sodišče v Kopru · 23. 1. 2007

    V obravnavanem primeru je bil dolžnik družbenik komanditne družbe, ki je osebna družba, kjer komplementar (osebno odgovorni družbenik) subsidiarno odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem in takšno osebno jamstvo ne preneha s prenehanjem družbe. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da enoletni rok iz 2. odst. 394. člena ZGD v obravnavani zadevi ne pride v poštev.