VSL sodba I Cpg 1282/2010

Pritožba se zavrne in se prvostopna sodba (II., III. in IV. točka izreka) potrdi.

Zahtevka pravdnih strank za povrnitev njunih stroškov pritožbenega postopka se zavrneta.

1Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje odločilo:

„I. Objektivna sprememba tožbe se dovoli.

II. Tožbeni zahtevek, ki se glasi:

I. Pogodba o prevzemu stvarnih vložkov, skupaj s poročilom o prevzemu stvarnih vložkov, oboje sklenjeno v obliki notarskega zapisa notarja J.R. iz Domžal, opr.št. SV 453/06 z dne 11. 07. 2006, sklenjena na eni strani med prvotoženo stranko H., proizvodnje in trgovina d.o.o., S. 94, Kamnik in naslednjimi osebami na drugi strani: J.H., s. 94, Kamnik, E. Ž., K. 7, Komenda, F. L., S. 2, Kamnik, S. F. L., Š., S.u. 4, Kamnik, S. K., R. ulica 4, Kamnik, M.K., Ulica M.B. 2, Kamnik, M. K., C.v T. 3, Laze v Tuhinju, S. Š., Šmarca, T. p. b. 2, Kamnik, J. Z., Ž. 18, Dob, E. U., Mekinje, C. t. t. 22, Kamnik, M. K., V. pri Kamniku 123, Kamnik, A. V., S. 8, Laze v Tuhinju, M. K., Šmarca, N. cesta 11, Kamnik, S. J., Šmarca, J. ulica 26, Kamnik, M.M., Šmarca, R. cesta 5, Kamnik, F. Ž., H. II. Ulica 7, Radomlje, D.B., Nožice, G. cesta 54, Radomlje, C.P., S. pri M. 5, Moravče, F. L., Z. T. 37, Laze v Tuhinju, F.K., H., VII. U. – d.20, Radomlje, M.H., S. 21, Kamnik, G. S., S. cesta 20, Mengeš, J.G., V. 43, Dol pri Ljubljani, F. K., B. ulica 16, Kamnik, I. M., K. ulica 12, Kamnik, F. K., Šmarca, N. cesta 11, Kamnik, J. S., K. 33, Dob, M. C., Z.B.66, Cerklje na Gorenjskem, E. D. R.ulica 18, Kočevje, J. R., Homec, B. ulica 9, Radomlje, M. K., Šmarca, K. p. 13, Kamnik, P. O., G. 26, Stahovica, J. Š., S. 2, Laze v Tuhinju in J. Š., M. 4, Kamnik, se v delu, v katerem se nanaša na poslovne deleže družbe M. d.o.o.

razveljavi.

2Tožene stranke od zaporedne številke 2 do zaporedne številke 35 so za svoje poslovne deleže v M., s. in t. d.o.o., in sicer J.H., S. 94, Kamnik za poslovni delež v znesku 15.110,17 EUR, E. Ž., K. 7, Komenda za poslovni delež v znesku 7.803,37 EUR, F. L., S. 2, Kamnik za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, S.F. L., Šmarca, S. u. 4, Kamnik za poslovni delež v znesku 41.641,63 EUR, S. K., R. ulica 4, Kamnik za poslovni delež v znesku 24.899,85 EUR, M. K., Ulica M. B. 2, Kamnik za poslovni delež v znesku 14.918,21 EUR, S. Š., Šmarca, T.p. b.2, Kamnik za poslovni delež v znesku 14.613,59 EUR, J. Z., Ž. 18, Dob za poslovni delež v znesku 13.123,85 EUR , E. U., Mekinje, C. t. t. 22, Kamnik za poslovni delež v znesku 12.698,21 EUR, M. K., V. pri K. 123, Kamnik za poslovni delež 12.698,21 EUR, A.V., S.8, Laze v Tuhinju za poslovni delež v znesku 12.201,64 EUR, M.K., Šmarca, N. c. 11, Kamnik za poslovni delež v znesku 11.208,48 EUR, S. J., Šmarca, J. u. 26, Kamnik za poslovni delež v znesku 10.853,78 EUR, M. M., Šmarca, R. c. 5, Kamnik za poslovni delež v znesku 10.711,90 EUR, F. Ž., Homec, 7, Radomlje za poslovni delež v znesku 10.002,50 EUR, D. B., Nožice, G. c. 54, Radomlje za poslovni delež v znesku 9.505,93 EUR, C. P., S. pri M. 5, Moravče za poslovni delež v znesku 9.434,99 EUR, F. L., Z.T. 37, Laze v Tuhinju za poslovni delež v znesku 8.938,41 EUR, F. K., H.U. – del 20, Radomlje za poslovni delež v znesku 8.725,59 EUR, M. H., Stahovica 21, Kamnik 8.512,77 EUR, G.S., S. c. 20, Mengeš 8.087,13, J. G., V. 43, Dol pri Ljubljani za poslovni delež v znesku 7.732,43 EUR, F. K., B. ulica 16, Kamnik 7.590,55 EUR, I. M., K. u. 12, Kamnik za poslovni delež v znesku 7.590,55 EUR, F. K., Šmarca, N. c. 11, Kamnik za poslovni delež v znesku 7.235,85 EUR, J. S., K. 33, Dob za poslovni delež v znesku 7.164,91 EUR, M. C., Z.B. 66, Cerklje na Gorenjskem za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, E. D., R. ulica 18, Kočevje za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, J. R., H., B. ulica 9, Radomlje za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, M. K., Šmarca, K. p. 13, Kamnik za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, P. O., G.26, Stahovica za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, J. Š., S. 2, Laze v Tuhinju za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR in J. Š., M. 4, Kamnik za poslovni delež v znesku 7.093,97 EUR, dolžne s tožečo stranko L. Š. d.o.o., P. 109, Sežana, skleniti prodajno pogodbo o prodaji njihovih poslovnih deležev, ki jih imajo v družbi M., s. in t., d.o.o., po pošteni tržni ceni, kot je določena v pogodbi o prevzemu stvarnih vložkov z dne 11. 07. 2006, kar znaša 50 % nominalne vrednosti poslovnega deleža za vsakega zgoraj poimensko navedenega prodajalca in sicer v obliki notarskega zapisa, s tem da je prenos poslovnega deleža opravljen po plačilu kupnine vsakemu od zgoraj poimensko naštetih družbenikov s strani L. Š. d.o.o., P. 109, Sežana, vse v roku 15 dni od dneva izdaje sodbe, v nasprotnem primeru bo sodba nadomestila prodajno pogodbo,

se zavrne.

III. Podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi:

Pogodba o prevzemu stvarnih vložkov, skupaj s poročilom o prevzemu stvarnih vložkov, oboje sklenjeno v obliki notarskega zapisa notarja J. R. iz Domžal, opr.št. SV 453/06 z dne 11. 07. 2006, sklenjena na eni strani med prvotoženo stranko H., p. in t., d.o.o., S. 94, Kamnik in naslednjimi osebami na drugi strani: J.H. S. 94, Kamnik, E.Ž., K. 7, Komenda, F. L., S. 2, Kamnik, S.F. L., Šmarca, S. u. 4, Kamnik, S. K., R. ulica 4, Kamnik,M.K., Ulica M. B. 2, Kamnik, M. K., C. v T. 3, Laze v Tuhinju, S. Š., Šmarca, T. p.b. 2, Kamnik, J. Z., Ž. 18, Dob, E. U., Mekinje, C. t. t. 22, Kamnik, M.K., V. pri K. 123, Kamnik, A. V.R, S. 8, Laze v Tuhinju, M. K., Šmarca, N. c. 11, Kamnik, S. J., Šmarca, J. u.26, Kamnik, M. M., Š. R. c. 5, Kamnik, F. Ž., H. II. U. 7, Radomlje, D. B., Nožice, G. c. 54, Radomlje, C. P., S. pri M. 5, Moravče, F. L., Z.T. 37, Laze v Tuhinju, F. K., H., U.– del 20, Radomlje, M. H., S. 21, Kamnik, J. G., V. 43, Dol pri Ljubljani, F. K., B. u. 16, Kamnik, I.M., K. ulica 12, Kamnik, F.K., Šmarca, N. c. 11, Kamnik, J. S., K. 33, Dob, M. C., Z.B. 66, Cerklje na Gorenjskem, E.D., R. ulica 18, Kočevje, J. R., H., B. ulica 9, Radomlje, M. K.C, Š., K. p. 13, Kamnik, P. O., G. 26, Stahovica, J. Š., S. 2, Laze v Tuhinju, J. Š., M. 4, Kamnik, se v delu, v katerem se nanaša na poslovne deleže M. d.o.o, je nična,

se zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženim strankam razen toženima strankama M. M. in G. S. pravdne stroške v skupnem znesku 12.135,88 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15 dnevnega plačilnega roka do plačila.“

2Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da je tožeča stranka družbenik družbe M. d.o.o., njen poslovni delež v tej družbi pa znaša 32,01 %. Do sklenitve „Pogodbe o prevzemu stvarnih vložkov in poročila o prevzemu stvarnih vložkov (v nadaljevanju pogodba A1), ki so jo dne 07. 11. 2006 sklenili 2. do 35. tožena stranka v obliki notarskega zapisa, so bili ti toženci družbeniki v M. Njihovi deleži so bili majhni, znašali so od nekaj več kot 1 %, največ do 7,85 %. S pogodbo A1 pa so svoje deleže vložili v prvotoženo stranko, tako da odtlej dalje njihov delež v M. d.o.o. preko prve tožene stranke znaša skupno 34,87 %. V zameno za omenjeno transakcijo niso dobili nobene kupnine, nobenega denarja, ampak so le svoje poslovne deleže v družbi M. d.o.o. zamenjali s poslovnim deležem v družbi H. d.o.o. Sodišče prve stopnje je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi presoje, da 17. člen Družbene pogodbe o ustanovitvi družbe M. d.o.o. (v nadaljevanju Družbena pogodba A2), ki govori o prenosljivosti poslovnega deleža, velja le za primer prodaje poslovnega deleža, kar pa pogodba o prevzemu stvarnih vložkov (A1) ni. Podrejeni tožbeni zahtevek na ničnost te pogodbe pa je zavrnilo zato, ker kavza pogodbe A1 ni nedopustna in ta pogodba ne predstavlja navidezne pogodbe.

3Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in ji prisodi pravdne stroške, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4V odgovoru na pritožbo pa tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona zahteva povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5Pritožba ni utemeljena.

6Po določilu 2. odstavka 258. člena ZPP sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu. Iz tega sledi, da stranka, ki se ne odzove vabilu, sama nosi neugodne posledice svojega nesodelovanja v postopku. Zato s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje zagrešilo „procesno kršitev“, ker ni zaslišalo vseh toženih strank in predlaganih prič, češ da so posamezne stranke (na primer F. L., M. K. in S. K.) izpovedovali očitno drugače kot kasneje zaslišani, čemur sodišče prve stopnje ni posvetilo nikakršne pozornosti“, te procesne kršitve ni utemeljila. Ker pritožnica ne konkretizira svojega stališča, da bi „le ob zaslišanju vseh lahko sodišče prve stopnje kritično ocenilo verodostojnost njihovih izpovedi“, se podrobneje s to pritožbeno navedbo tudi pritožbeno sodišče ni moglo ukvarjati.

7Pritožnica soglaša, da upoštevajoč določilo 507. člena OZ in 481. člena ZGD-1 predkupna pravica veže le prodajalca. Pri tem poudarja, da je mogoče po določilu 4. odstavka 481. člena ZGD-1 prednostno pravico urediti drugače ter zatrjuje, da je drugače urejena v 17. členu Družbene pogodbe A1. 17. člen Družbene pogodbe se dobesedno glasi: „Če družbenik odsvoji celotni ali del svojega poslovnega deleža v družbi, imajo ostali družbeniki predkupno pravico. Zato mora družbenik svojo ponudbo za prodajo poslovnega deleža s priporočeno poštno pošiljko preko direktorjev družbe poslati vsem družbenikom, pri čemer sta direktorja dolžna družbenike seznaniti z njeno vsebino. Družbenik mora v ponudbi navesti prodajno oceno in druge morebitne pogoje. Če predkupno pravico na tej podlagi uveljavijo samo nekateri družbeniki, jo uveljavijo v razmerju poslovnih deležev družbenikov, ki so ponudbo sprejeli. Če nobeden od družbenikov ne uveljavi predkupne pravice, ponudbo lahko sprejme družba in ponujeni poslovni delež odkupi in prevzame kot svoj lastni poslovni delež.

Če niti družbeniki niti družba ne sprejmejo ponudbe družbenika, ki želi odsvojiti svoj poslovni delež, ga ta lahko odsvoji tretji osebi, vendar le pod pogojem, če k taki odsvojitvi dajo pismeno soglasje družbeniki, katerih poslovni deleži skupaj predstavljajo več kot 50 %“.

8Ob primerjavi besedila 481. člena ZGD-1, ki ureja prenos poslovnega deleža, z besedilom pravkar citiranega določila pogodbe, pritožbeno sodišče ne vidi podlage za presojo, da prednostna pravica velja tudi za prenose, ki ne pomenijo prodaje poslovnega deleža, ampak na primer menjavo. Zato tudi ne vidi podlage za utemeljenost pritožbenega stališča, da v primerih, „kadar želijo družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo prednostno pravico razširiti tudi na druge primere odsvojitve poslovnega deleža ..., te pravice ne morejo določiti na tak način, da je bil odsvojitelj dolžan s prednostnim upravičencem skleniti enako pogodbo, s kakršno je nameraval poslovni delež odsvojiti, temveč po vsebini lahko sklene le prodajno pogodbo“ (1. odstavek na 5. strani pritožbe). Določilo 17. člena Družbene pogodbe ne daje podlage za tako razumevanje predkupne pravice. Iz obrazloženega sledi, da bi tožeča stranka s primarnim tožbenim zahtevkom lahko uspela le, če bi bil prenos poslovnega deleža v Družbeni pogodbi A2 urejen tako, da bi tako presojo, kot je razvidna iz navednic te obrazložitve, opravičeval. Ker pa prenosljivost poslovnega deleža v 17. členu Pogodbe A2 po oceni pritožbenega sodišča ni urejena tako, da bi v primeru menjalne pogodbe opravičevala zahtevek družbenikov na sklenitev prodajne pogodbe, izpoved notarja J. R., sestavljalca Družbene pogodbe, na odločitev v tožbenem zahtevku ne more vplivati.

9V prid utemeljenosti pritožbe se tožeča stranka sklicuje na 13. člen Družbene pogodbe A2. To določilo se glasi: „Pristojnosti in naloge poslovodje v družbi izvršujeta dva direktorja, ki ju za nedoločen čas ali določen čas, ki ne sme biti krajši od dveh let, imenuje skupščina družbe, in sicer enega na predlog družbenika z najvišjim poslovnim deležem v družbi in drugega na usklajen predlog vseh ostalih družbenikov.

Direktorja družbe v okviru njene pravne sposobnosti sklepata pravne posle in jo zastopata pred sodišči in drugimi organi skupno“.

V čem naj bi to določilo govorilo v prid utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke, pritožbeno sodišče ne vidi. Tega pa tudi pritožnica z zatrjevanjem, da upoštevajoč to določilo in določilo 17. člena „pridemo do jasnega zaključka, da so družbeniki … želeli svoje medsebojna razmerja ter pravic in obveznosti … urediti striktno in jasno, predvsem pa so želeli, da brez soglasja posameznih družbenikov ne prihaja do kakršnihkoli sprememb tako pri upravljanju družbe kot pri sestavi članstva ...“, ni storila.

10Tudi če bi tožeča stranka dokazala, da so posamezni toženci ravnali po navodilih svojih nadrejenih in pod njihovim vplivom sklenili Pogodbo A1, to ne bi zadoščalo za njen uspeh v pravdi. Po določilu 1. odstavka 40. člena OZ namreč nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. Tudi s skrbjo za tožence, češ da so sedaj v slabšem položaju, ker so prej dobivali dividende, sedaj pa jih ne več, s pritožbo ne more uspeti. Te pritožbene trditve na odločitev nimajo popolnoma nobenega vpliva.

11V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem, da so tožene stranke s sklenitvijo pogodbe A1 pridobile nadzor nad večinskim paketom delnic K. d.d., pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil njihov nadzor pred sklenitvijo pogodbe A1 v primeru enakega glasovanja popolnoma enak kot pred sklenitvijo pogodbe. Razlika je le v tem, da sedaj nastopajo preko istega pooblaščenca. Nastopanje preko pooblaščencev pa je zakonito ravnanje (primerjaj na primer Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur.l. RS, št. 110/2002 do 65/2008, Zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb, Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lastnini Slovenske razvojne družbe in tako dalje). Ker nastopanje manjšinskih družbenikov preko družbe pooblaščenke torej po prepričanju pritožbenega sodišča ni protipravno ravnanje, tudi pritožbeno zatrjevanje, da sklicevanje skupščin, odstavljanje direktorjev itd. kažejo na namen sklenitve spornih pogodb, za odločitev o pritožbi ni pomembno.

12Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke je oprta na določilo 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavka 154. člena ZPP. Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo pa je oprta na določila 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP. V odgovoru na pritožbo je namreč tožena stranka le ponovila svoje navedbe, zato pritožbeno sodišče to vlogo ocenjuje kot nepotrebno.